Nevzdržne javne finance

Slovenija se zaradi demografskih gibanj na dolgi rok v odsotnosti reform sooča z nevzdržnimi javnimi financami, ugotavlja OECD. Slovenske oblasti organizacija zato poziva k čimprejšnji pripravi in izvedbi nove pokojninske reforme, ki pa bi morala biti bolj celovita in drastična kot tista, ki so jo volivci zavrnili na referendumu.

V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so v odzivu na nedeljski neuspeh pokojninske reforme na referendumu za STA izpostavili, da slovenske javne finance v odsotnosti sprememb pokojninskega sistema ne bodo prenesle stroškov, ki jih prinaša staranje prebivalstva.

Razmerje med starejšimi (nad 65 let) in delovno aktivnim prebivalstvom (15 do 64 let) se naj bi po opozorilih OECD s 23 odstotkov v letu 2008 do leta 2060 poslabšalo na 62 odstotkov.

Število delovno aktivnih prebivalcev se naj bi po projekcijah Evropske komisije do leta 2060 zmanjšalo za 32 odstotkov, medtem ko naj bi bilo povprečno zmanjšanje v EU le 15-odstotno. Slovenski demografski problem je tako večji od povprečja sedemindvajseterice.

Delež javnofinančnih stroškov za zagotavljanje nemotenega delovanja pokojninskega sistema v bruto domačem proizvodu naj bi se s sedanjih 11 odstotkov do leta 2060 povečal na okoli 20 odstotkov.

V luči teh podatkov v OECD opravijo, da bi zavrnjena pokojninska reforma sicer prinesla dobrodošle spremembe, a njen fiskalni učinek še zdaleč ne bi bil zadosten glede na dolgoročne potrebe po pokojninskem financiranju.

Ker začnejo spremembe pokojninskega sistema običajno delovati postopno, OECD slovenske oblasti po nedeljskem padcu pokojninske reforme na referendumu pozivajo k čimprejšnji pripravi in izvedbi nove reforme. Ta bi morala biti po prepričanju organizacije bolj celovita in bi morala vključevati bolj drastične ukrepe kot zavrnjena reforma.

Zavrnitev reforme pa istočasno povečuje kratkoročno breme za slovenske javne finance, ki so se v času finančne in gospodarske močno poslabšale, poudarjajo v organizaciji. Zaradi počasnega gospodarskega okrevanj v OECD pričakujejo počasno javnofinančno konsolidacijo.

Čeprav položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih glede na ostale članice območja evra ni med najslabšimi, je po navedbah organizacije za Slovenijo zelo pomembno, da pri vlagateljih ohrani zaupanje v verodostojnost strategije znižanja javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacije javnega dolga.

Zato v OECD oblasti pozivajo k dodatnim fiskalnim ukrepom, med drugim za blažitev posledic povečanih pokojninskih stroškov v prihodnosti. Tako se bo Slovenija lahko izognila dražjemu zadolževanju in zagotovila vzdržno stabilizacijo javnih financ. (STA, mh)