Madžarska na tapeti

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu je popoldne potekala živahna razprava o novi madžarski ustavi. Medtem ko so ji nasprotniki med drugim očitali nedemokratičnost, so zagovorniki, večinoma poslanci iz Madžarske, poudarjali, da jo podpira večina Madžarov. Številni so opozorili, da Evropski parlament ni pristojen za razprave o ustavah držav članic. Parlament v Budimpešti je po mnenju številnih sporno ustavo potrdil 18. aprila, teden dni zatem pa jo je podpisal še madžarski predsednik Pal Schmitt. V veljavo bo stopila januarja prihodnje leto.
Že med sprejemanjem se je na ustavo vsul plaz kritik, češ da je diskriminatorna do ateistov, homoseksualcev in enostarševskih družin ter omogoča utrditev vlade desničarskega premiera Viktorja Orbana na oblasti. Več poslancev je danes tudi opozorilo, da krši temeljne človekove pravice pri vprašanjih, kot so splav, istospolne poroke in zaporne kazni. Določa namreč zaščito življenja od spočetja naprej, zakonsko skupnost opredeljuje kot zvezo med moškim in žensko, v preambuli pa izpostavlja, da gre za krščansko državo. Mnogi poslanci so v današnji razpravi tudi poudarili, da spremenjena madžarska ustava ni demokratična in da ogroža pravo unije. Njihove očitke je v imenu madžarskega predsedstva zavrnila madžarska ministrica za evropske zadeve Eniko Gyori, ki je izrazila prepričanje, da je ustava povsem v skladu s pravom EU.
Na kritike so se najostreje odzvali evropski poslanci iz Madžarske. Jozef Szajer (EPP) je tako branil madžarsko ustavo, češ da ni diskriminatorna do homoseksualcev, ne krši vrednot EU, ne prepoveduje splava in spoštuje pravice manjšin. "To je ustava v duhu evropske enotnosti," je zatrdil. "Živimo v demokraciji in ne želimo poslušati držav, ki morajo najprej same pomesti pred svojim pragom," je dodal. Številni, tudi nekateri tisti, ki so poudarili, da se z madžarsko ustavo sicer ne strinjajo, so izpostavili, da Evropski parlament ni pristojen za kritike madžarske ustave in da gre za vmešavanje v notranje zadeve držav članic. Drugi so jim odgovarjali, da se Evropski parlament mora ukvarjati tudi s tem, ker ustava posega v temeljne pravice ljudi.
Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je poudarila, da Evropska komisija spoštuje lizbonsko pogodbo in ne posega v suverenost držav članic ter ne podaja političnih ocen o temeljnih konstitucionalnih zadevah posameznih držav članic. Komisija bi po njenem mnenju lahko bila pristojna za obravnavo te teme, ko bi bila ustava prevedena v evropsko zakonodajo. "In takrat bomo posegli, če se bo izkazalo, da je ogroženo pravo unije. V tem primeru smo se vedno pripravljeni odzvati," je parlamentarcem zagotovila komisarka. (STA, mm)