Splitska parada sramote

Nizozemska veleposlanica na Hrvaškem Stella Ronner-Grubačić je danes napad na udeležence Parade ponosa v soboto v Splitu označila za "zastrašujočega". Kot je poudarila, nasilje v Splitu kaže, da bo potreben nadzor izvajanja pravosodnih reform na Hrvaškem do njenega polnopravnega članstva v Evropski uniji, je danes poročala HTV.

Ronner-Grubačićeva je ostro obsodila napad na Parado ponosa ter izpostavila, da so človekove pravice zelo pomemben del pogajalskega poglavja o pravosodju, ki ga Hrvaška še ni zaprla. "Kraljevina Nizozemska bo vsekakor zahtevala nadzor tudi po zapiranju pogajanj, skozi celotni postopek ratifikacije, do vstopa Hrvaške v EU. Mislim, da dogodki, kakršni so bili v soboto v Splitu, kažejo, da je tovrsten nadzor potreben," je dejala Ronner Grubačićeva, ki je bila danes v Karlovcu na seji svetovalnega sveta projekta podpore hrvaškem pravosodju.

Nizozemska je bila ena izmed držav članic EU, ki je strogo vztrajala, da mora Hrvaška izpolniti polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine ne območju bivše Jugoslavije, kar je tudi del poglavja 23 o pravosodju in temeljnih pravicah.

Nasilje v Splitu, v katerem je več tisoč napadalcev zasulo prvo dalmatinsko Parado ponosa v središču mesta s kamenjem, solzivcem, petardami, pepelniki, paradižniki ter številnimi drugimi predmeti, sta takoj obsodila tudi predsednik države Ivo Josipović in premierka Jadranka Kosor.

Organizatorji iz združenj Kontra, Iskorak in Domine so zahtevali odstop notranjega ministra Tomislava Karamarka, ker okrepljene policijske enote niso uspele preprečiti napadov na približno 200 udeležencev shoda. Policija pa zavrača obtožbe in poudarja, da je dobro opravila svoje delo, ker je preprečila večje nasilje.

V izgredih je bilo ranjenih osem oseb, med njimi tudi štirje novinarji. Policija je privedla več kot 130 napadalcev, med njimi tudi 25 mladoletnikov, vendar pa ni vložila niti ene same kazenske prijave zaradi diskriminacijskih stališč in izražanja sovraštva do drugih in drugačnih ali nacističnih vzklikov, ki so na Hrvaškem sicer kazniva dejanja.

Glede na ikonografijo in način na kateri so vzklikali žaljiva in sovražna gesla do udeležencev Parade ponosa, so bili napadalci večinoma pripadniki navijaških skupin, sicer pa ne tudi edini.

Do napada je prišlo le dan potem, ko je Evropska komisija ocenila, da je Hrvaška pripravljena skleniti pogajanja z EU, vključno s poglavjem o pravosodju. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je v petek v Bruslju sicer med drugim napovedal, da bodo strogo spremljali Hrvaško pri izpolnjevanju meril, sploh pri poglavju o pravosodju, do vstopa države v EU.

Nadzor uresničevanja zavez bo večstranski. Vključeval bo redno poročilo o napredku, ki ga bo komisija objavila oktobra letos in prihodnje leto, misije, ki bodo napredek preverjale na terenu, in posebno poročanje o poglavjih pravosodje, konkurenca ter pravičnost, svoboda in varnost vsakih šest mesecev.

Parada ponosa bo naslednjo soboto v Zagrebu, kar bo deseti tovrstni dogodek v hrvaški prestolnici. Tudi v Zagrebu parada poteka ob strogih varnostnih ukrepih, vsako leto pa so zabeležili tudi verbalne in fizične napade na udeležence shoda bodisi v času dogajanja bodisi potem, ko so skupine huliganov pretepale udeležence shoda. Sicer pa ni bilo tako množičnega nasprotovanja Paradi ponosa, kakršno je bilo v soboto v Splitu. (STA, mh)