SCT v stečaj

Upravni odbor SCT bo predvidoma v torek umaknil predlog za začetek prisilne poravnave in tako poslal družbo v stečaj. Dars je zaskrbljen zaradi unovčevanja garancij, ZSSS opozarja na oškodovanje upnikov, ekonomist Rasto Ovin pa pravi, da gre za eno najdražjih šol za zagovornike "nacionalnega interesa".

Upravni odbor SCT, ki ga vodi Ivan Zidar, v njem pa sta še Aleksander Meze in Janez Jamnik - ki so prek SCT Holdinga tudi večinski lastniki družbe -, je danes odločil, da bo, "če ne bo novih dejstev", kot je dejal prokurist SCT Dušan Mes, do torkovega naroka na ljubljansko okrožno sodišče podal izjavo o umiku predloga za začetek prisilne poravnave.

Umik predloga za začetek prisilne poravnave v primeru, da ni zagotovljena kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost družbe, pomeni, da mora sodišče v osmih dneh začeti stečajni postopek.

Sodišče je sicer za torek ob 8.30 oklicalo narok za obravnavo ugovorov proti vodenju prisilne poravnave - po dva ugovora sta vložila donedavna prisilna upraviteljica Majda Šantl in peterica zaposlenih pri SCT ter zahtevala stečaj -, vendar pa naroka, če bo izjava o umiku na sodišču do 8.30, predvidoma ne bo izvedlo.

Upniški odbor se je na današnji seji v Ljubljani seznanil z Mezetovim in Jamnikovim mnenjem, da ni več realnih možnosti za uspešno izvedbo prisilne poravnave, niso pa na seji upniškega odbora še imeli Zidarjevega stališča.

Upniški odbor se je tudi seznanil z dejstvom, da družba ne bo predložila spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja. Ta je med drugim predvidel lastniški vstop strateškega partnerja, ki bi zagotovil tudi potreben denar za izplačilo plač, a je vodstvo Cestnega podjetja Ljubljana, ki se je najresneje pogovarjalo o vstopu, presodilo, da je tveganje preveliko.

SCT bi moral na torkovem naroku dokazati, da je zaposlenim izplačal plače, sicer bi sodišče začelo stečajni postopek.

Družba je tudi zadnji mesec poslovala negativno, in sicer je beležila med tremi in petimi milijoni evrov tekoče izgube, kaže predhodno poročilo, s katerim so se seznanili predstavniki največjih upnikov.

Skorajšnji stečaj SCT med drugimi skrbi Družbo za avtoceste v RS (Dars), saj da pri dokončanju pogodbenih del, kjer je (bil) SCT vodilni partner, prenos oz. ureditev pogodbenih obveznosti med preostalimi partnerji ni enostavna.

Kot so v odzivu za STA dejali na Darsu, jih skrbi, kako bodo ostali partnerji, ki so bili z SCT kot vodilnim partnerjem združeni po sporazumih o skupnih nastopih, sposobni končati dela po pogodbi ter kako bodo prevzeli obveznosti glede bančnih garancij za dobro izvedbo del, ki jih je dal SCT. Te garancije se namreč po dokončanju del zamenja z bančnimi garancijami za odpravo napak v garancijski dobi.

Na odsekih, ki jih je gradil SCT, banke pa imajo njegovo bančno garancijo za dobro izvedbo del oz. je ta že nadomeščena za garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, bo Dars v primeru odprave morebitnih napak moral kot naročnik unovčevati te garancije in prek javnih razpisov izbrati novega izvajalca.

SCT sicer že približno pol leta ne sodeluje na Darsovih razpisih, so še pojasnili v družbi in dodali, da družba ne sodeluje več na njihovih razpisih potem, ko so v začetku januarja od ministrstva za pravosodje pridobili uradno potrdilo o kaznovanosti predsednika upravnega odbora SCT Ivana Zidarja.

Sindikat gradbenih delavcev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je danes ocenil, da je bilo obdobje poskusov dokapitalizacije in prevzema SCT zgolj zavlačevanje postopkov.

Kot je na novinarski konferenci dejal sekretar sindikata Oskar Komac, je uprava družbe naredila vse, da bi zmanjšala premoženje za stečajno maso in tako oškodovala upnike, prisilna upraviteljica Majda Šantl pa da je zavlačevala postopek prisilne poravnave.

S stečajem SCT bo po navedbah prokurista delo izgubilo 760 ljudi, ki sicer po podatkih sindikata že od januarja ali pa celo od decembra niso prejeli plač. Sindikat opozarja, da si lahko po stečaju iz jamstvenega sklada obetajo le tri plače, tri pa bodo zapadle v status navadnih terjatev iz stečajne mase.

Komac tudi pravi, da ima SCT za več let nazaj neurejene evidence, povezane s zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato ga skrbi, kdo bo urejal podatke, potrebne za uveljavljanje pravice do pokojnine.

ZSSS vladi med drugim predlaga spremembo zakona o jamstvenem skladu, tako da bi država priskočila na pomoč delavcem že, ko ti plače ne bi prejeli en ali dva meseca, ter spremembo insolvenčnega zakona, da bi podaljšali (sedaj enoletno) obdobje, v katerem so posli izpodbojni, in tako preprečili zavlačevanja.

Izkušnjo z SCT bi po mnenju ekonomista Rasta Ovina lahko imenovali doslej eno najdražjih šol za zagovornike "nacionalnega interesa". Po njegovi oceni je sedaj na vrsti še udarec po bančnem sistemu in ostalih, ki so bili s to družbo povezani.

Kot je za STA povedal Ovin, je Slovenija znana po oberoči in postopni tranzicijski strategiji. "To je prineslo nekaj dobrih rezultatov - še posebej takoj po osamosvojitvi so bila prav podjetja - šampioni iz jugoslovanskih časov tista, ki so s svojo preusmeritvijo od trgov bivše Jugoslavije in držav nekdanjega vzhodnega bloka preprečila velik padec BDP," je dejal.

Drugačna ocena pa po njegovem mnenju velja za zmogljivosti, kjer Slovenija ni imela lastnega znanja, kapitala ali obojega. "Zaverovanost v naše sposobnosti je pri življenju ohranjala invalidne družbe, ki brez resne podpore politike ne bi mogle obstati, kaj šele prosperirati," je poudaril.

Pri SCT je bilo to po njegovih pojasnilih "domačijsko zapiranje pred drugimi ponudniki izgradnje cestnega omrežja". Konkurenčnost v tujini je bila možna, dokler so doma skoraj svobodno določali cene.

"Dobili smo ene najdražjih cest, izgradnja je potekala tako hitro, koliko so to dopuščale domače zmogljivosti, sedaj pa je na vrsti še udarec po bančnem sistemu in ostalih, ki so bili s to družbo povezani," je dejal Ovin. (STA, mh)