Počasi do predčasnih volitev

Potem ko se je stranka Zares z odstopom treh ministric in pisno odpovedjo koalicijskega sporazuma danes dokončno poslovila od koalicije, sta premier Borut Pahor in predsednica LDS Katarina Kresal napovedala nadzorovan prehod v predčasne volitve. Kot je pojasnila Kresalova, namreč do nove vlade očitno ne bo mogoče priti, saj zanjo ni soglasja.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ministrica za gospodarstvo Darja Radić in ministrica za kulturo Majda Širca so v skladu z napovedmi danes premieru Pahorju podale odstopne izjave. "V tej vladi se ne da več uresničevati pomembnih nalog," je na novinarski konferenci poudarila Radićeva, v takih pogojih pa po njenih besedah ni smiselno vztrajati. Ta vlada, dodaja, že nekaj časa ne uživa zaupanja in pri delu ni operativna. Vlada namreč ne sprejema odločitev, ki bi jih glede na sedanji položaj države morala, tiste, ki pa jih sprejme, pa ne more izvesti, kar so pokazali referendumi, pravi Radićeva. Med razlogi za odstop je navedla odločanje o patriah, neupoštevanje predloga za zamenjavo vodstva agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, ki je po njenem mnenju kršila zakone in delo opravljala nestrokovno, ter šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.

Ministrice sicer ocenjujejo, da vsak minister nosi del odgovornosti za delo vlade, vendar poudarjajo, da odgovornosti za nizko zaupanje vladi in za politično krizo Zares ne prevzema.

DZ naj bi se z odstopom ministric seznanil na redni julijski seji. Širca se po končanem ministrskem mandatu vrača v parlament in zagotavlja, da bo ostala zavezana kulturi. Tudi Radićeva namerava ostati politično aktivna, medtem pa se bo Pavlinič Krebsova novembra vrnila v odvetniško pisarno.

Predsednik stranke Zares Gregor Golobič pa je predsednikoma preostalih dveh koalicijskih strank, Borutu Pahorju in Katarini Kresal, danes poslal pismo, v katerem je pojasnil razloge za odpoved koalicijskega sporazuma. Kot je zapisal, so se za izstop odločili, ker SD ni predstavila predloga temeljite rekonstrukcije vlade. V Zares so se zavedali visokih pričakovanj javnosti do vlade, ki je napovedovala prekinitev slabih političnih praks iz prejšnjega mandata, je zapisal Golobič. Kot je navedel, so v stranki ves čas opozarjali na premajhno učinkovitost v delu vlade, na sprejemanje spornih odločitev in opuščanje nujnih, kar vse je dejansko predstavljalo uvajanje dvojnih meril in posredno rehabilitiralo in legitimiralo najbolj zavržena dejanja prejšnje vlade.

Po referendumu o zakonu o malem delu, ko je postalo jasno, da je nezaupanje v vlado poglavitni razlog za zavrnitev zakona, je Golobič predlagal rekonstrukcijo vlade. Izogibanje pred ključno odgovornostjo mandatarja - predlaganje kompletne ministrske ekipe - po mnenju Golobiča "razgalja preživetveno mentaliteto, ki samo sebe slepi s tem, da v druge projicira domnevne plenilske namene".

Novonastale razmere sta na popoldanskem sestanku preučila premier Pahor in predsednica LDS Kresalova. Ta je po sestanku na novinarski konferenci sporočila, da do nove vlade očitno ne bo mogoče priti, ker ni soglasja. Naslednji najbolj logičen korak je, da "si bomo prizadevali, da skozi nadzorovan in umirjen proces pridemo do predčasnih volitev", je povedala Kresalova. Kot je pojasnila, je pred sprejetjem vrsta predpisov, vezanih na pregon gospodarskega kriminala in na fiskalno konsolidacijo. Po besedah predsednice LDS računajo, da bodo te ukrepe sprejeli v drugi polovici leta, po njihovem sprejemu "pa bomo lahko začeli s postopki, ki bi nas pripeljali do predčasnih volitev".

Pahor in Kresalova sta se ob tem dogovorila, kako delovati v vmesnem obdobju in kdo bo začasno prevzel vodenje ministrstev, ki so jih zapustile ministrice stranke Zares. Prevzeli naj bi jih ministri iz obstoječe vlade, vendar o imenih Kresalova ni želela govoriti. Kot je dejala, jih bo predstavil Pahor, in sicer v naslednjih dneh, ko jih bo sporočil tudi DZ.

Parlamentarne stranke so napoved Kresalove in Pahorja pozdravile. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je sicer ocenil, da takšnega scenarija že prej ni izključeval in da v DZ ni bilo čutiti politične krize. Težava naj bi bila po njegovem drugje, predvsem v delovanju opozicije. V SDS pa so zapisali, da vsak zamujen dan stane slovenske davkoplačevalce osem milijonov evrov, zato je nujen takojšen odstop vlade in predčasne volitve v prvem možnem roku.

Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je ocenil, da so predčasne volitve edini izhod, če ne pride do dogovora o novi vladi oz. o novem mandatarju in sedanja vlada nima dovolj podpore v DZ.

Predsednika SNS Zmaga Jelinčiča ne preseneča, "da Kresalova ni sposobna sestaviti vlade", v SLS pa so ocenili, da Slovenija potrebuje močno in kredibilno vladno ekipo, ki ji bodo mandat na novo zaupali državljanke in državljani. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je odločitev Kresalove in Pahorja pozdravil kot edino pravo rešitev.

Dogajanje v koaliciji oz. vladi sta komentirala tudi politična analitika Vlado Miheljak in Matevž Tomšič. Miheljak je ocenil, da bi bile predčasne volitve slaba rešitev, boljše bi bilo celo, če sedanja opozicija prevzame oblast brez volitev. Analitik Matevž Tomšič pa pravi, da predčasne volitve ne bi same po sebi pomenile sprememb, vendar so nujne. (STA, mh)