Francija kršila embargo?
Po oceni Rusije je Francija kršila embargo na orožje v primeru Libije, ko je iz zraka odmetavala orožje za libijske upornike. To dejstvo so uporniški voditelji najprej potrdili, po mednarodnem pritisku pa so zračno oskrbo z orožjem in strelivom zanikali. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zaprosil Francijo, da pojasni svojo zračno oskrbo z orožjem v planinskih delih Libije, kjer so uporniki v zadnjem času dosegli več vojaških uspehov. Lavrov je dejal, da bi v primeru, če bi bile te informacije potrjene, šlo za “flagrantno kršitev” resolucije VS OZN 1970, ki je februarja letos uvedla embargo na izvoz orožja v Libijo.
Francoski veleposlanik v OZN Gerard Araud je medtem že dejal, da je zračna oskrba z orožjem v skladu z drugo resolucijo VS OZN 1973 v zvezi z Libijo, ki je bila sprejeta marca letos in je vzpostavila cono prepovedi preletov nad Libijo. Francoski veleposlanik je dejal, da je francosko orožje namenjeno za obrambo libijskih civilistov pred napadi sil Moamerja Gadafija. Tiskovni predstavnik francoske vojske, polkovnik Thierry Burkhard je v sredo dejal, da je Francija iz zraka odvrgla lahko orožje v regiji Jebel Nafusa v zahodni Libiji. Šlo naj bi za strojnice in raketne metalce.
Tudi britanski zunanji minister William Hague je medtem že potrdil, da London v Libijo upornikom pošilja zaščitne jopiče, policijske uniforme in komunikacijsko opremo. Šlo naj bi za 5.000 primerkov oklepov, 6650 policijskih uniform in 5000 odsevnih jopičev. Oprema naj bi pomagala prehodnemu libijskemu nacionalnemu svetu in mednarodnemu osebju, ki razdeljuje pomoč v predelih, ki jih nadzorujejo uporniki.
Resolucija VS OZN 1973 ima po oceni francoskih predstavnikov “luknjo”, ki omogoča oboroževanje upornikov, saj po oceni francoskega veleposlanika ni mogoče uporabiti devetega člena resolucije VSOZN 1970, ki zapoveduje embargo v primeru zaščite civilistov. Resolucija VS OZN 1973 namreč članicam OZN nalaga, da "sprejmejo vse nujne ukrepe” za zaščito civilistov v Libiji “ne glede na člen 9 resolucije 1970,” ki zapoveduje embargo. Besedico “ne glede” sedaj francoski diplomati razlagajo kot tisto “luknjo”, ki naj bi omogočala oboroževanje upornikov. Vendar pa članice VS OZN Kitajska, Rusija in Indija nasprotujejo takšni interpretaciji, podpira pa jih tudi večina članic VS OZN. Nekatere med njimi so opozorile, da bi Rusija in Kitajska lahko na enak način in s podobnimi izgovori pričele z orožjem znova oskrbovati tudi Iran ali Severno Korejo. “Posamezne članice zveze NATO so pričele dajati neposredno vojaško pomoč eni od strani v spopadu. Gre za neposredno vmešavanje v notranji konflikt,” je opozoril ruski predstavnik pri zvezi NATO Dimitrij Rogozin. Sicer pa so članice zveze NATO na podoben način napačno “kreativno interpretirale” tudi druge resolucije VS OZN, še posebej pred intervencijami v Iraku in na Kosovu.
Generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen je medtem dejal, da zavezništvo nima zveze z odmetavanjem orožja. Francija je sicer vključena v misijo zveze NATO, ki že več kot 100 dni bombardira položaje libijskih sil ter si prizadeva doseči, da bi Moamer Gadafi po 42. letih predal oblast. Vendar pa resolucije VS OZN o Libiji silam intervencije prepoveduje uporabo kopenskih sil in tudi vse druge oblike neposrednih kršitev suverenosti Libije.
Odzval se je tudi kitajski zunanji minister, ki je v odzivu na vprašanje o francoskem odmetavanju orožja nad Libijo pozval vse države, naj se vzdržijo aktivnosti, ki jih ne predvideva resolucija OZN. Rusija in Kitajska sta se pri izglasovanju resolucije o prepovedi preletov na Libijo sicer vzdržali.
Medtem pa poteka tudi dvodnevno zasedanje voditeljev Afriške Unije, ki bo posvečeno tudi vprašanju vojne v Libiji. Afriški voditelji naj bi po vsej verjetnosti obsodili intervencijo zveze NATO, v zahodnih medijih pa je bilo medtem objavljenih tudi več prispevkov o nedemokratičnosti avtoritarnih režimov, ki obsojajo intervencijo. Predsedniki Južne Afrike, Mavretanije, Ugande, Malija in Toga naj bi na konferenci predlagali tudi nov mirovni načrt za prekinitev ognja v Libiji, ki bi omogočil premirje ter izvedbo demokratičnih volitev. Gadafi naj bi po nekaterih še nepotrjenih informacijah že pristal na ta načrt, vendar pa uporniki za prekinitev sovražnosti zahtevajo njegov takojšen odstop. Gadafi sicer formalno v Libiji sploh nima položaja voditelja države, vendar pa je “brat voditelj” preko svojih organizacij še zmeraj dejanski voditelj, ki nadzira zahodni del Libije. Proti Gadafiju je sicer Mednarodno kazensko sodišče medtem že vložilo obtožnico zaradi kršitev mednarodnega vojnega prava in običajev vojskovanja.