Mediji / Nesprejete ključne novosti

Prenos evropske medijske zakonodaje v domači pravni red

Predlog zakona je nastal predvsem zaradi implementacije evropske direktive o avdio-vizualnih storitvah, ki med drugim prinaša novo, sodobnejše pojmovanje medijev in novosti glede oglaševanja v medijih. Novosti mora Slovenija implementirati najpozneje do 15. avgusta, in ker so poslanci zakon o medijih po prvem branju zavrnili, nameravajo zdaj na ministrstvu za kulturo spisati kratek tehnični zakon, s katerim bi uveljavili vsaj minimalne standarde, ki jih določa direktiva.

Zagotavljanje uredniške avtonomije

Predlog zakona uvaja nekaj pomembnih zaščitnih mehanizmov, kot so uredniški statut, poravnalni odbor (ta bi reševal vprašanja glede vsebinske zasnove in uredniške politike posameznih medijev) in pravno varstvo za uveljavljanje ugovora vesti. Društvo novinarjev Slovenije še vedno želi, da bi v zakon vključili tudi obvezno soglasje novinarjev ob imenovanju odgovornih urednikov.

Pravica do popravka

Sporni predlog iz leta 2006, ko je bila z ustavo zagotovljena pravica do popravka razširjena na pravico do popravka in prikaz »drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin«, kar so izkoriščali zlasti denimo predstavniki za stike z javnostmi, se ponovno skrči na pravico do popravka. Predlog zakona odpravlja tudi zahtevo, da mora biti popravek objavljen »na isti strani znotraj iste rubrike in v enaki ter enako veliki pisavi« kot novinarski prispevek, na katerega se nanaša.

Državna pomoč medijem

Predlog zakona odpravlja medijski sklad, ki je od medijev, ki so želeli dobiti državno pomoč, zahteval politično uravnoteženost, in predvideva drugačne oblike pomoči. Mednje sodijo koncesije za razširjanje radijskih in televizijskih programov v javnem in kulturnem interesu, sredstva za zagotavljanje javnega interesa v medijih, pa tudi denimo sofinanciranje projektov za utrjevanje novinarske skupnosti, izobraževanje novinarjev, spodbujanje novinarske avtonomije ...

Omejevanje lastništva medijev

Veljavni zakon ob nakupu najmanj 20-odstotnega deleža v medijski družbi zahteva pridobitev soglasja urada za varstvo konkurence in kulturnega ministrstva. Novi zakon pravila zaostruje. O postopku bi odločal urad za varstvo konkurence, ki bi pridobil predhodno mnenje sveta za medije; koncentracijo pa bi bilo treba priglasiti, ko skupni letni promet udeleženih podjetij preseže dva milijona evrov oziroma kadar letni promet prevzetega podjetja v istem obdobju preseže pol milijona evrov.

Medijski svet

Predlog zakona predvideva vzpostavitev novega sedemčlanskega organa, ki bi ga imenoval državni zbor in bi skrbel za spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, bdel bi nad dogajanjem v medijih in medijskim pluralizmom, izdajal pa naj bi tudi predhodna mnenja za stranke v postopku priglasitve koncentracije lastništva v medijih.