Urbano vzdušje v ruralnem okolju

V poplavi različnih poletnih festivalov, ki so vsebinsko večinoma usmerjeni v ponudbo že znanih domačih in tujih glasbenih imen ter katerih namen je čim hitrejši in lažji zaslužek organizatorjev, je obisk letošnjega buBarakafesta prava osvežitev.

Čeprav smo v našem časopisu že pisali o Baraki in Barakafestu, bralcem na začetku vseeno dolgujemo pojasnilo. Baraka je vadbeni prostor v Zalogu pri Ljubljani, ki je najverjetneje znan marsikateremu odjemalcu alternativnega rocka v prestolnici in zunaj nje, saj tam vadijo skupine, ki so jih visoke cene najemnin potisnile na obrobje mesta. Večletno druženje in izmenjava mnenj, stališč ter sobivanje v istem vadbenem prostoru so prinesli vsakoletni piknik/festival, kjer se skupine v ležernem, kmečkem, lahko rečemo tudi idiličnem vzdušju predstavijo kopici svojih prijateljev, znancev in ostalim radovednežem.

Letošnje druženje alternativcev in njihovih privržencev v Zalogu je bilo s posredovanjem agilne promotorice Bube okrepljeno s sodelovanjem mlade montrealske skupine Suuns, ki je lani izdala precej hvaljeni prvenec Zeroes QC. Ob tem ne smemo pozabiti na domače stoner rockerje Carnaval, glavne krivce za organizacijo dogodka, ki jih slovenska glasbena javnost pozna predvsem po odkritem nasprotovanju politiki SAZAS-a, ter ostale zasedbe, ki so sodelovale na letošnjem pikniku - ljubljanske Voodoo Mule, Shekuza, in preostale lokalne glasbene navdušence.

A tokrat se bomo osredotočili na nastop kanadske skupine Suuns, ki je po trdem nastopu skupine Carnaval zasedla oder in se v nenavadnem, bolj kmečkem kot urbanem vzdušju predstavila maloštevilni publiki. Suuns prihajajo iz Montreala, mesta, ki je trenutno še najbolj znano po trenutnih prvakih indie rocka Arcade Fire in drugih bendih, ki tvorijo zanimivo in turbulentno glasbeno sceno tega velemesta. A Suuns nikakor ne moremo okarakterizirati kot tipične pripadnike indie rock scene, vsaj ne v današnjem pomenu te toliko razširjene sintagme. Njihova glasba je mešanica psihedeličnega, progresivnega rocka iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, postpunka in temačne elektronike, ki jo kvartet nadgrajuje z eksperimentalnimi prijemi in trdnimi ritmi. Gre za različne glasbene pristope, ki se gibljejo od precej očitnih vplivov znanih nemških krautrockerjev Can do težkih elektronskih rifov in ritmov sheffieldskih Cabaret Voltaire, vreščečih, psihedeličnih kitar ter značilnega, shoegaze vokala, ki spominja na marsikateri britanski bend iz osemdesetih let. Vsekakor gre za svež in izviren glasbeni pristop, ki s spretnim mešanjem žanrov ustvarja zanimivo glasbeno celoto.

Pohvalo pa si zaslužijo organizatorji buBarakafesta, ki so zgolj z malo dobre volje in veliko entuziazma ustvarili enkraten glasbeni dogodek brez komercialnih nagnjenj. Do naslednjega poletja in piknika!