Vzorčni primer Jelinčič

»Absurdno je, da te država ne more vprašati, ali obstaja sum, da imaš premoženje nezakonito, kako si do tega premoženja prišel, in da je za to potrebna nujno kazenska obsodba, ki je najtežja obsodba, najbolj zapleten postopek, kar jih obstaja v pravnem svetu,« je kmalu po prevzemu mesta predsednika komisije za preprečevanje korupcije povedal Goran Klemenčič. V torek je komisija sporočila, da bo »na podlagi informacij, ki jih je pridobila v zadnjem tednu, v skladu s svojimi pristojnostmi opravila podroben nadzor nad premoženjskim stanjem poslanca državnega zbora Zmaga Jelinčiča Plemenitega.«

S tem so se odzvali na informacijo, da je Jelinčič oziroma formalno njegova žena kupila skoraj 600 tisoč evrov vredno parcelo na slovenski obali. Na komisiji so še pojasnili, da je po novem zakonu to njihova pristojnost in dolžnost. In da bodo letos skupaj preverili 50 naključnih zavezancev za poročanje premoženjskega stanja s seznama funkcionarjev in uradnikov iz izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Obenem poudarjajo, da je v primerih ugotovljenega nesorazmerno povečanega premoženja zavezancev »dokazno breme pojasnjevanja obsega premoženja na zavezancu« in da v določenih primerih lahko preverijo tudi premoženje zakonca zavezanca.

Tako bo država dejansko vprašala funkcionarja po izvoru premoženja, in to v razmerah obrnjenega dokaznega bremena, ki naj bi tako manjkal v primerih kazenskih postopkov zoper gospodarsko kriminaliteto. To verjetno pomeni, da bo Jelinčič sam moral dokazati, kje in na kakšen način je dobil sredstva za nakup luksuznega zemljišča in tudi izvor drugega premoženja. In ta postopek preverjanja premoženja bo zaradi svoje razvpitosti in razvpitosti zavezanca pravi kazalec atributov novega zakona, ki naj bi komisiji prinesel nove pristojnosti in večjo težo njihovih odločitev. Mnenje oziroma odločitev, ki jo bo o Jelinčičevemu premoženjskem stanju sprejela komisija, pa bo pravi kazalec odločnosti komisije, da bo na področju korupcije naredila red. Napovedi o tem s strani novih vodilnih na komisiji od nastopa funkcij ni manjkalo. Ne gre za to, kakšna bo odločitev, pač pa ali bo, ne glede na pozitivno ali negativno mnenje, argumentirana. In ali bo izčrpna, pri čemer je bistveno vprašanje, kako daleč v preteklost in kako podrobno bo pri Jelinčiču želela pogledati komisija.

Vseeno je, ali bodo pri Jelinčiču našli en evro ali deset milijonov evrov premoženja, za katero ne bo mogel predložiti dokazov, da ga je pridobil zakonito. Bistvo mnenja komisije bo v obrazložitvi. Da bodo lahko zatrdili, da so preiskali vse relevantne podatke o premoženju in brez sence dvoma potegnili zaključke. Da torej ne bo izgovorov, česa vse in zakaj niso mogli preiskati, česa vse zakon ne omogoča in da bi potrebovali novega. Na primeru Jelinčič, vsaj kar se preverjanja premoženjskega stanja funkcionarjev tiče, komisija obstane ali pade. Če bo ta postopek dokazal ustrezne zakonske okvire za preprečevanje korupcije in ga bo komisija izpeljala strokovno, potem ne bo dvomov tudi o preostalih 49 postopkih, ki jih nameravajo izpeljati letos. In tudi o vseh drugih postopkih v prihodnjih letih ne.