Darko Štrajn

V Liberalni akademiji pozivate k rekonstrukciji vlade. Iz dveh preostalih strank v vladi?

> Rekonstrukcija vlade naj bi bila ena izmed stvari v kontekstu redefinicije levice, za katero se zavzemamo. V zraku je vprašanje, kako razočaranim volivcem ponuditi alternativo temu neoliberalnemu programu, ki ga skupaj z lokalnim ekstremizmom ponuja trenutno najbolj verjetna zmagovalka naslednjih volitev. Slednja ponuja t. i. madžarski scenarij, kar družba sprejema preveč fatalistično. Ta vdanost je jasno opozorilo k razmisleku, kakšne alternative so možne.

Stranki v vladi bi težko na hitro ponudili privlačno in uresničljivo alternativo. Kateri so torej glavni argumenti proti predčasnim volitvam?

> Ali bodo volitve redne ali predčasne, je postransko vprašanje. Važno je, kako na teh volitvah predstaviti nekaj, kar bi se upravičeno imenovalo leva opcija. Nevladni sektor in intelektualce ter ostale, ki jim ni v interesu, da gre situacija v smeri popolne uklonitve svetovnim tendencam, smo pozvali k delovanju in razmisleku. Očitno je, da politika ne gre v smeri spreminjanja svetovnega kapitalizma, temveč se dominacija le še poglablja. Koncepti so v bistvu že tu, če pogledamo Žižka in Bourdieuja ...

V pozivu opozarjate prav na te že obstoječe ideje in teorije, ki so širši javnosti premalo vidne.

> Žal jih v prostoru, kjer bi morale biti vidne, nihče ne prezentira. Premalo je, da so v akademskih knjigah in na manjših javnih predstavitvah. Da se vse to dogaja na robu, proč od oči splošne publike, je delno tudi kritika medijem. Včasih so imeli več prostora za analitične poglede.“Poleg človekovih pravic mora dati levica tudi smisel za človekovo dostojanstvo, neko obliko vsakdanjega življenja in sreče za ljudi.”

“Poleg človekovih pravic mora dati levica tudi smisel za človekovo dostojanstvo, neko obliko vsakdanjega življenja in sreče za ljudi.”

Katere so tiste odločne in odločilne poteze, ki bi jih levica morala narediti?

> Levica mora obljubiti več kot samo določen tip ekonomije. Poleg človekovih pravic mora dati tudi smisel za človekovo dostojanstvo, neko obliko vsakdanjega življenja, sreče za ljudi, ki pa ne temelji na dominaciji. Desnica na drugi strani gradi politiko na dominaciji, ki pomeni svobodo v suženjstvu.

Bi bila rešitev nova stranka na levici in ali ta, po izkušnji z Zaresom, sploh lahko privabi volivce na levici?

> Obstoječe stranke so imele svoje izkušnje in ne trdim, da si niso kolikor toliko prizadevale za neke nove smeri, poskušale so reševati socialno državo, socialne probleme, nekaj so storile za brezposelne itd. Politiki pa se niso naučili, kako ravnati v odnosu med sabo in javnostjo in osebne interese postaviti na drugi tir, zato so svoje volivce zelo razočarali. Sedaj je treba tem volivcem vrniti zaupanje v alternativo neoliberalnemu sistemu, ki se uveljavlja v svetu. Ne strinjam pa se, da v politiki potrebujemo povsem nove obraze; nasprotno - nekaterim obrazom bi morali dati možnost, da malo ostarijo. Če gledamo hipotetično: Potočnik ni nov obraz, pa bi se v njem, če bi sprejel kakšno funkcijo, lahko utelesil ta drug koncept, alternativa temu neoliberalizmu, ideje, kako peljati fiskalne politike, ravnati z razlikami v družbenem bogastvu, vplivu različnih družbenih skupin ...