Film / Smrkci 3D

zadržan

Pošast komunizma.

Ko evropski produkti prečkajo Atlantik, jih ameriška moralna policija takoj razglasi za komuniste. Spomnite se le, kaj so počeli z Johnom Lennonom, ko je oznanil, da so Beatlesi popularnejši od Jezusa Kristusa. Ali pa se spomnite Harryja Potterja - to je poganski virus, Antikrist, ki bo okužil Ameriko! Ali pa se spomnite telebajskov - enega izmed njih so razglasili za prikritega geja. Ameriški pastorji so takoj prižgali sveti ogenj. Kaj bodo storili šele zdaj, ko so Atlantik - in to poudarjeno, izzivalno, v 3D tehniki! - prečkali Smrkci, modre palčkaste kreature, ki so kakopak evropski - okej, belgijski - produkt. Samo pomislite: Smrkci živijo v gobah.

Ker se obnašajo rahlo čudno, da ne rečem bizarno, celo psihedelično, obstaja sum, da te »magične« gobe tudi uživajo. In ne pozabite: Smrkci živijo v neke vrste paralelnem svetu, v utopični komuni, socialistični kooperativi, v kateri si vse delijo, ali bolje rečeno - svoje bogastvo vedno znova redistribuirajo. Prikriti komunisti? Vsekakor - le zakaj bi sicer Atlantik prečkali v času, ko Belo hišo vodi Barack Obama, ameriški komunist št. 1? V glavah ameriške desnice mora biti zdajle kaos. Panika. Histerija. Še toliko bolj, ker zdaj Smrkce (ata Smrkec = Marx, pametni Smrkec = Trocki, Smrketa = Rosa Luxemburg ipd.), prepojene z nostalgijo po skupnosti in pripadnosti (in socialni državi), iz male »marksistične utopije« vrže v New York, talilni lonec Amerike, v katerem bi lahko nič hudega sluteče Američane »stalili« v komuniste (denarja ne poznajo!), v katerem jih preganja čarovnik Gargamel (Hank Azaria), ki izgleda tako groteskno, tako diabolično, tako pohlepno in tako sluzasto kot senator Joe McCarthy, in v katerem jih gosti liberalni executive (Neil Patrick Harris), ki izgleda tako zbegano, tako izgubljeno in tako prestrašeno kot simpatizerji komunizma, ki jih je v petdesetih preganjal McCarthy. Živo si lahko predstavljate ameriške pastorje, ki se med prižiganjem svetega ognja sprašujejo: le kaj v resnici pomeni Les Schtroumpfs? Nič, to po rusko pomeni Alvin in veverički. Je pa res, da so Smrkci debitirali leta 1958 - le leto po »prezgodnji« smrti Joeja McCarthyja. Ko mačke ni doma, Smrkci plešejo! Začeli so kot strip, toda bili so tak hit, da so se prelevili v risanke, filme, TV serije, igrače, balone, prehrambene artikle, čokoladno pijačo, plošče, The Smurf Song, videoigrice, atrakcije tematskih parkov, spektakel na ledu in smurfing - levili so se kot pošast, kot pošast komunizma.