Primer Miheljak, drugič ...

Zoper Dnevnikovega kolumnista Vlada Miheljaka, ki ga je pred časom tožil Janez Janša, se je v torek začel še postopek na predlog nekdanje poslanke Barbare Žgajner Tavš. Kot Janša tudi Žgajner Tavševa Miheljaku očita razžalitev, in kot Janša, za zapisano v komentarju, kolumni, mnenjskem članku ...

Sporen naj bi bil njegov zapis v začetku lanskega leta, ko je Žgajner Tavševo označil kot neprimerno kandidatko za vodenje urada za enake možnosti. Dokazno gradivo je kolumna z naslovom »Vzporedni svetovi«, a za koga?. Kolumna že sama namreč vsebuje argumente za Miheljakove trditve o neprimernosti nekdanje poslanke SNS in Lipe za vodenje omenjenega urada. Dovolj zgovorna sta že citata nekdanje poslanke na začetku kolumne, v katerih Žgajner Tavševa pravi, da ni pretirana ljubiteljica romske glasbe, ker »po navadi, brez zamere, govori in prepeva o ciganih«, in razlaga dolgoletno tezo SNS, da je dialog z Romi nemogoč, dokler bodo »imeli zgolj in samo pravice« in nobenih obveznosti. Nadalje Miheljak kandidatko oceni za neprimerno tudi zato, ker se, poleg poslank SDS Eve Irgl in Polonce Dobrajc, kot edina poslanka ni podpisala pod skupno izjavo poslank proti žaljivemu govoru v državnem zboru (povod je bila izjava poslanca SDS Pavla Ruparja, da bi za nekatere poslanke uvedel obvezen zakonski pregled mednožja). In ne nazadnje, Miheljak v kolumni še povzame, kako je Žgajner Tavševa vlado, zavedajoč se, da gre za neresnico, spraševala, ali je imel tedanji varuh Matjaž Hanžek res prepovedane stike z otroki ... Primerna kandidatka za vodenje urada za enake možnosti?

Pahor je od svojih ministrov zahteval, da se ne odzivajo na pisanje medijev, Janša pa rad toži novinarje in medijske hiše. Bi se morali počasi navaditi na drugačen koncept odnosa oblasti do medijev oziroma novinarjev?

Na prvem naroku ni prišlo do poravnave, obravnava pa naj bi se nadaljevala v začetku oktobra. Žgajner Tavševa je zahtevala opravičilo za zapisano in v vsakem primeru napovedala nadaljevanje civilnega postopka, v katerem od Miheljaka zahteva 5000 evrov. Miheljak se ni bil pripravljen opravičiti, za zapisanim še vedno stoji in bi v enakih razmerah tudi danes storil enako. Miheljak pa bo tokrat lahko dokazal svoj prav, za kar v primeru pregona na predlog Janše ni imel možnosti, ker se je Janša predčasno umaknil. Kljub temu pa je vse dosegel že z več kot dve leti trajajočim kazenskim postopkom zoper kolumnista in posledično pritiskom na njegovo svobodo. To pa je bil tudi pritisk na medije nasploh, kot preventiva, kot opozorilo. In seveda, tudi kot znak drugim politikom, kako naj ravnajo v podobnih primerih. Sploh ker gre že skorajda za doktrino. Janša namreč že dalj časa kazensko preganja tudi finskega novinarja Magnusa Berglunda in časnik Delo, če omenimo le najbolj aktualna. Sedanji premier Borut Pahor je na Mladinini okrogli mizi po volilni zmagi dejal, da bo od »svojih ministrov in ministric zahteval, da se ne izjasnjujejo o medijih in o njihovem pisanju«, in se vsaj sam striktno držal svoje napovedi. Njegov verjetni naslednik je prav Janša. Bi se morali počasi navaditi na drugačen koncept odnosa oblasti do medijev oziroma novinarjev? Bo to kmalu normalno stanje? Bo še huje? Bo kot na Madžarskem? Težko je reči, eno pa je gotovo, gospod kolumnist, kmalu se vidimo v naslednji tožbi.