Pod črto / Jurij Gustinčič: Ameriški sen
Nikoli se ta označba ne razčlenjuje, nikoli se ji ne nasprotuje. Stoji kot granitna stena za vsakim prišlekom, če se mu dosega ameriškega sna lahko dokaže ali ne.
To bomo slišali na vsakem drugem koraku, brez tega ne bo minilo niti eno razmišljanje o tej celini, še najmanj pa o tistem njenem svetovnem imenu, brez katerega tam ni življenja. Ameriški sen! Vsi življenjepisi pomembnih ali pa tudi nepomembnih ljudi, ki so se znašli tam, vsebujejo to označbo, ali krilatico, ali zaključek: tista oseba je šla tja, da bi našla in uresničila ameriški sen. Našla ga je ali pa se ta oznaka omenja vsaj v povezavi s procesom iskanja. Ne spomnim se sicer, da bi jo kdo uporabil v navadnem pogovoru, obvezna pa je v nagovoru, ki je komu namenjen. Ti dve besedi stojita trdno, slišali ju boste povsod, še zlasti ob pogrebu slehernika, ki je našel svoj ameriški sen. Nikoli se ta označba ne razčlenjuje, nikoli se ji ne nasprotuje. Stoji kot granitna stena za vsakim prišlekom, če se mu dosega ameriškega sna lahko dokaže ali ne.