Nova revolucija
Dan, ki bi lahko za Kraljevino Svazi pomenil več kot izpustitev političnih zapornikov
Kaja Poteko 
MLADINA, št. 35, 2. 9. 2011
 
 
 Maxwell Dlamini nagovarja protestnike 
©  jintyjackson.files.wordpress.com
  
Prevladujoči avtokratski in njim podobni sistemi vladanja od ljudi ne želijo preveč razmišljanja: če ti razmišljajo, lahko ugotovijo, da jih nekdo izkorišča, in se uprejo. To seveda ne pomeni, da uporov v demokraciji ni in da je demokracija najboljša oblika vladavine, a vendarle se vedno znova postavi kot temeljna zahteva prebivalstva, ki se želi osvoboditi politične represije. Dogajanje zadnje mesece v Libiji ali Siriji ni osamljen primer. Podobni boji konkretnejšo obliko dobivajo tudi drugod.
   Kaja Poteko 
MLADINA, št. 35, 2. 9. 2011
    
 Maxwell Dlamini nagovarja protestnike 
©  jintyjackson.files.wordpress.com
   Prevladujoči avtokratski in njim podobni sistemi vladanja od ljudi ne želijo preveč razmišljanja: če ti razmišljajo, lahko ugotovijo, da jih nekdo izkorišča, in se uprejo. To seveda ne pomeni, da uporov v demokraciji ni in da je demokracija najboljša oblika vladavine, a vendarle se vedno znova postavi kot temeljna zahteva prebivalstva, ki se želi osvoboditi politične represije. Dogajanje zadnje mesece v Libiji ali Siriji ni osamljen primer. Podobni boji konkretnejšo obliko dobivajo tudi drugod.
 Kraljevina Svazi je manjša monarhistična celinska država, ki šteje dober milijon prebivalcev in meji na Južnoafriško republiko in Mozambik. Različne organizacije, ki so se leta 2008 združile v Svazijsko združeno demokratično fronto, si že nekaj časa prizadevajo za zmanjšanje revščine in demokracijo, v kateri bi se začele urejati tamkajšnje razmere (v Svaziju je na primer z virusom HIV okuženih oziroma ima aids 42,6 odstotka prebivalcev, okoli 80.000 otrok je zaradi te bolezni ostalo brez staršev, povprečna življenjska doba je 31 let).
 Odgovorni organi Svazija trdijo, da v državi ni političnih zapornikov, vendar je južnoafriški televiziji s skritimi kamerami in posnetimi pogovori z zaporniki uspelo dokazati nasprotno.
 
 Precej znan tamkajšnji aktivist je Maxwell Dlamini, predsednik svazijske zveze študentov, ki so ga oblasti na dan protesta proti vladavini kralja Mswatija III. 12. aprila letos aretirale, češ da naj bi bil pri sebi imel eksplozivna sredstva. Dlamini je obtožbe zavrnil, a v zaporu ostaja, čeprav mu krivda ni bila dokazana. Na dogajanje so se odzvali člani mednarodnega študentskega gibanja v Afriki, ki so zapisali, da je pravi vzrok aretacije to, da se Dlamini (med drugim) »aktivno bori za pravice študentov in proti šolninam«. Gibanje zato na mednarodni ravni po različnih poteh, tudi prek facebooka, poziva vse zainteresirane, naj 5. septembra pred svazijskimi veleposlaništvi zahtevajo izpustitev Maxwella Dlaminija in vseh političnih zapornikov. Teh naj bi bilo zdaj pet, zaprti pa so po njihovih navedbah zgolj zaradi tega, ker si dejavno prizadevajo za demokracijo, človekove pravice ter družbeni in gospodarski napredek.
 Odgovorni organi Svazija sicer trdijo, da v državi ni političnih zapornikov, vendar je južnoafriški televiziji SABC3 s skritimi kamerami in posnetimi pogovori z nekaterimi zaporniki uspelo dokazati nasprotno. Dlamini je takrat dejal, da se mora boj nadaljevati in da je dobro »vedeti, da mladi namesto čakanja počnejo nekaj v tej smeri«.
 Čeprav je kralj Mswati III., ki vlada od leta 1986 in obvladuje večino državnega bogastva, v nekem pogovoru priznal, da je Svazi država, kjer je treba izboljšati še veliko stvari, pa z zapiranjem drugače mislečih do dobrih rešitev najbrž ne bo prišel.