Toaletni papir

Enaintridesetega maja 2010 je ladja Mavi Marmara s človekoljubno pomočjo plula po Sredozemskem morju v smeri proti Gazi, ko so jo napadli izraelski komandosi ob podpori več bojnih ladij in helikopterjev. Ladja je v trenutku napada plula v mednarodnih vodah. Izraelski komandosi so na njej ubili devet turških aktivistov, na ducate drugih pa ranili. Vojska je medijem posredovala montiran posnetek dogajanja na krovu, iz katerega je mogoče sklepati, da so bili komandosi prvi napadeni. Ob tem je bilo priročno na stran odrinjeno dejstvo, da so ladjo oblegali v mednarodnih vodah, do česar niso imeli nobene pravice. Kasnejšo preiskavo Odbora za človekove pravice pri Združenih narodih (objavljena je bila septembra lani), ki je močno spodbijala izraelsko uradno stališče do samoobrambe, pa so mediji skorajda v celoti spregledali. Ugotovljeno je bilo, da so bili nekateri aktivisti ustreljeni v hrbet, aktivisti pa so tudi pričali, da so izraelski vojaki začeli streljati nanje takoj ob izkrcanju.

Milo rečeno, incident je prerasel v diplomatski spor med Turčijo in Izraelom. Tel Aviv je sicer napovedal izplačilo odškodnin družinam ubitih, da bi pomiril eno izmed svojih redkih in ključnih zaveznic v regiji, toda Ankara je zahtevala opravičilo, a Izraelci so izrazili zgolj obžalovanje. Turški in izraelski diplomati so v imenu kompromisa, če karikiramo, iskali besedo, ki bi v hebrejščini zvenela »obžalujemo«, v turščini pa »opravičujemo se«. Ni te magične besede. Združeni narodi so poleg omenjene preiskave ustanovili posebno komisijo pod vodstvom bivšega novozelandskega premiera Geoffreyja Palmerja.

Če smo bolj objektivni, lahko rečemo, da Palmerjevo poročilo o napadu na Mavi Marmaro in blokadi Gaze ignorira mednarodno pravo in dejstva na terenu.

Prejšnji vikend je oddal to svoje poročilo, ki ni nič drugega kot toaletni papir, uradno potrdila ga ni niti OZN. Če smo bolj objektivni, lahko rečemo, da ignorira mednarodno pravo in dejstva na terenu. Kot prvo, Palmerjevo poročilo pristaja na izraelski izgovor o samoobrambi, glede napada pa pravi, da je bil ta pretiran in nerazumen glede na to, da je do njega prišlo tako daleč od Gaze. V mednarodnih vodah! Kot da ne bi obstajale nobene mednarodne konvencije o teh stvareh. Kajti če ne obstajajo, naj iz zaporov takoj izpustijo še vse tiste somalske pirate, če je kar tako napadati ladje legalno. Glede morske blokade Gaze pa poročilo pravi, da je ta legalna kot varnostni ukrep. Spet ta samoobramba. Dejstva, ki jih poročilo ignorira: po sporazumu iz Osla iz leta 1993 so imeli Palestinci dostop do odprtega morja, potem pa je britansko podjetje BG Group leta 2000 okrog 10 navtičnih milj od obale Gaze odkrilo veliko najdišče zemeljskega plina. Tel Aviv se je začel pogajati o dobavi plina Izraelu in njegova vojska je začela sistematično napadati palestinske ribiče. Od takrat do danes so jih ubili že 15, na stotine ranili, njihove mreže potrgali, ladje pa uničili ali poškodovali. Blokada Gaze je to samo še zaostrila; ribiče izraelske ladje zdaj obstreljujejo tudi znotraj pasu treh navtičnih milj od obale, kjer naj bi jim bil dovoljen ribolov. Njihov način življenja je v razsulu, iz leta v leto bolj. Rdeči križ je v poročilu maja 2011 navedel, da je 90 odstotkov ribičev revnih, kar je za 40 odstotkov več kot leta 2008. Legalna blokada? Res? Prav zaradi takšnih ljudi, kot je Palmer, je bilo treba izumiti psovke.