”Požrešni Madžari”

Iz goričke občine Šalovci smo po spletu prejeli kup korespondence, v kateri nas Jože Sukič opozarja na domnevne nepravilnosti pri porabi denarja, namenjenega madžarski narodni skupnosti v Sloveniji. »Nepregledno in nepotrebno trošijo davkoplačevalski denar slovenskih delavcev in nič jim ni mar, da tisti, ki ta denar prigarajo, nimajo za kruh. Ko je 3000 delavcev Mure stalo pred tovarno in čakalo na delovne knjižice in jokalo, ker niso imeli otrokom dati kaj na mizo, so se požrešni Madžari odpravljali na dvodnevni izlet v Srbijo in na Hrvaško ... za davkoplačevalski denar ubogih revežev?« Sukiču se je s podobnimi pomisleki pridružil občinski svetnik iz dvojezične občine Štefan Kodila, član Stranke mladih - Zeleni Evrope, ki je na lokalnih volitvah kandidiral za župana občine Moravske Toplice.

Sukič je podobne dopise, opremljene z razpredelnicami o finančni »skrbi« madžarske države za slovensko manjšino v Porabju in slovenske države za manjšino v Prekmurju, razposlal več medijem. Madžarske samoupravne skupnosti v posameznih občinah dobijo iz državnega proračuna vsako leto denar za svoje delovanje. V lendavski občini okrog 300 tisoč evrov, v dobrovniški 156 tisoč, v šalovski in hodoški pa približno po 68 tisoč evrov.

»Nepregledno in nepotrebno trošijo davkoplačevalski denar slovenskih delavcev«.

»Ta sredstva so namenjena za dvojezično delovanje občinske uprave in za delovanje občinske samoupravne skupnosti. Za notranja razmerja pa se dogovorijo sami,« je za Žurnal pojasnil Stanko Baluh, direktor urada za narodnosti. Iz vladnega urada je Mihaela Brezar Sukiču še sporočila, da ob »pregledu poročil o porabi sredstev subjektov, ki jih v svojih pismih omenjate, ne ugotavljamo odstopanj od pogodbenih določil. V primerih, da se bodo le ta ugotovila, bomo ukrepali in zahtevali vračila morebitno nenamensko porabljenih sredstev.«

Preiskave so v pristojnosti policije. Način, kako Sukič in Kodila razpravljata o »nadstandardu«, ki ga uživa madžarska manjšina, pa je sporen. Tudi poslanca madžarske narodne skupnosti v DZ Laszla Göncza skrbi ton tega razpravljanja. Označuje ga za »sovražni govor«. V pismu je Sukiču sicer pojasnil, da madžarska skupnost prejema za delovanje svojih organizacij okrog 4 milijone evrov, vendar tega denarja »nikakor ne jemlje od socialno ali kakor koli drugače ogroženih skupin!«. Göncz hkrati priznava, da je vsota evrov na glavo pripadnika madžarske manjšine pri nas nedvomno višja kot pri drugih manjšinskih skupnostih glede na število pripadnikov v Evropi.

Morda res, a gotovo ne zato, da bi Slovenija v EU veljala za »pridno hlapčevsko«, kot je v pismu zapisal neuspešni županski kandidat Kodila.