Tisti sramotni ustavni člen

»Kriza politike se kaže tudi v povečevanju želje po obvladovanju ljudi in spreminjanju teh v poslušna orodja.« Tako meni Sonja Lokar, ena izmed predstavnic Ženskega lobija Slovenije (ŽLS), društva, ki je v ponedeljek pripravilo protesta proti kratenju pravice

žensk do svobodne odločitve o rojstvu otrok. Protesta sta potekala pred veleposlaništvoma Ruske federacije in Poljske, skupno pa jima je bilo predvsem nasprotovanje predlaganim spremembam zakonodaje, ki ureja odločitev o splavu, in izročitev pisem, ki naj bi ju predstavniki veleposlaništev poslali predsednikoma vlad omenjenih držav.

Sedanja ruska zakonodaja je, kar zadeva odločitev o splavu, dokaj liberalna, menijo članice ŽLS, saj ženskam dovoljuje svobodno odločitev. Skrb zbujajo nove zamisli (v vladnem predlogu zakona je med drugim zapisano, da je treba žensko pri seznanjanju s podrobnostmi o splavu opozoriti na to, da je splav smrtni greh) radikalnih poslancev in strank, ki s podporo pravoslavne cerkve želijo vpeljati korenite spremembe. »Po nekaterih predlogih bi ženske za odločitev o splavu potrebovale tudi soglasje partnerja,« pravi Metka Roksandić, predsednica ŽLS. V pismu predsednika ruske vlade Vladimirja Putina pozivajo k uporabi njegove moči za preprečitev sprejetja predlaganega, saj bi to ogrožalo življenja žensk, ki bi splave zaradi tega morda opravljale po nelegalni poti.

Še hujše so razmere na Poljskem, ki prav zdaj predseduje Svetu EU. V tej državi je splav prepovedan oziroma dovoljen zgolj, če je ogroženo otrokovo ali materino življenje ali pa je nosečnost posledica posilstva. Zakonodajo so želeli Poljaki še zaostriti in splav v celoti prepovedati, a je bil predlog zgolj s petimi glasovi razlike konec avgusta v parlamentu zavrnjen. »Vprašanje o svobodnem odločanju o rojstvu otrok ni samo vprašanje vere, je tudi vprašanje natalitetne politike. Veliko konservativnih strank je prepričanih, da se bo s prepovedjo splava povečala rodnost, to pa je popolnoma narobe,« meni Lokarjeva in dodaja, da mora država - tudi naša bi po njenem to lahko počela bolje - število splavov zmanjševati tako, da zagotovi spolno vzgojo v šolah, svetovanje o načrtovanju družine ter dostopno in varno kontracepcijo. Je pa res, da to žepov poljskega zasebnega zdravstva ne bi napolnilo z okoli 67 milijoni evrov, kolikor jih na leto prinese nezakonito opravljanje splavov.

Pravico do splava v Sloveniji zagotavlja ustava, poseg pa je za vse ženske z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem brezplačen. Vseeno se velja spomniti besed Tadeja Strehovca, ki je za Mladino nedavno dejal, da bodo ob morebitnem sprejetju družinskega zakonika prizadevanja cerkve usmerjena v spremembe ustave. Za zgled je pri tem navedel Madžarsko, kjer nova ustava, med drugim s poudarjenim varovanjem življenja od spočetja, abortusa ne prepoveduje izrecno, gotovo pa lahko interpretacije zapisa vodijo v kasnejše omejevanje izvajanja splavov. Če je to naš zgled, potem smo podobnim odločitvam morda bliže, kot si mislimo.