Narobe svet

Konec tega meseca se izteče rok, do katerega mora investitor bioplinarne Petač v Pirničah pri Ljubljani na svoje stroške odstraniti nelegalno zgrajen objekt in vzpostaviti na zemljišču prvotno stanje. To zahteva gradbena inšpekcija, ki je ugotovila, da je bioplinarna zgrajena drugače, kot dovoljuje gradbeno dovoljenje.

A za zdaj nič ne kaže, da namerava investitor to storiti. Nasprotno. Nemoteno nadaljuje dela, tokrat domnevno gradnjo hleva, s čimer želi doseči naknadno legalizacijo predimenzionirane bioplinarne. Čeprav kar 6,5 milijona evrov vredna bioplinarna še ne obratuje, krajani Pirnič, ki živijo v njeni neposredni bližini, pravijo, da že občutijo prve posledice. Zaradi navožene silaže sta se po naselju že širila smrad in hrup, poleg tega so se zaredili podgane in mrčes, zaradi česar se jim je kakovost življenja občutno poslabšala. Ogorčeni so nad brezbrižnostjo investitorja, še bolj pa nad počasnim odzivom inšpekcije. Ta si je objekt, ki ga investitor gradi zdaj, sicer že ogledala, ni pa še odločila, ali je skladen z gradbenim dovoljenjem. Pirničani pa trdijo, da hlev zagotovo ni zgrajen na lokaciji, ki je bila predvidena v gradbenem dovoljenju, in da gre torej znova za nelegalno gradnjo, ne pa za objekt, s katerim bi bilo mogoče upravičiti predimenzionirano bioplinarno.

Če bi živeli v pravni državi, bi investitor objekt zgradil skladno s tem, kar mu predpisuje gradbeno dovoljenje. Če bi pravila kršil, bi objekt moral na svoje stroške porušiti, saj tudi morebiti ugodno rešena pritožba ne bi zadržala odstranitve. Če tega ne bi storil sam, bi bila nelegalen objekt dolžna odstraniti država, seveda na stroške investitorja. Ker pa pri posegih v prostor pri nas vlada Divji zahod, je možna tudi gradnja mimo gradbenega dovoljenja, saj investitorju objekt praviloma uspe legalizirati naknadno. Prav na to verjetno računa investitor bioplinarne.

Gradbeni inšpektor je v odločbi jasno ugotovil, da investitor ni zgradil kmetijskega objekta, temveč zahteven energetski objekt. Bioplinarna je umeščena v naselje oziroma na območje, ki je po prostorskem načrtu občine Medvode predvideno za mešano stanovanjsko-kmetijsko rabo in ne za industrijsko rabo. Popolnoma jasno je, da energetskih objektov ni mogoče enačiti s stanovanjskimi ali kmetijskimi. Pirničani, ki živijo v neposredni bližini bioplinarne, bi od ministrstva za okolje lahko zahtevali obvezno razlago uredbe o enotni klasifikaciji razvrščanja objektov, saj bi ministrstvo skoraj zagotovo pritrdilo mnenju gradbenega inšpektorja, torej ugotovilo, da gre za industrijski objekt, ki nima kaj iskati v naselju in ga je zato treba nemudoma odstraniti.