Spet na tretji poti

Za novo skovanko "tretja pot" smo prvič slišali iz ust vodje angleških laburistov pred zmago nad konservativci, ki so dolga desetletja obvladovali britansko otočje. Kmalu jo je privzel tudi prvi mož Združene liste Borut Pahor, ki naj bi se posvečal predvsem socialni pravičnosti, enakopravnosti, kolektivni akciji itd. Ta tretja usmeritev, kot smo v našem tedniku že pisali, med drugim pomeni tudi vzdržnost pri glasovanju, saj predsednik ZLSD ni pritisnil tipke za ali proti pri glasovanju o interpelaciji šolskemu ministru Slavku Gabru, pri glasovanju o volilnem zakonu, pri vprašanju o Kmetijsko gozdarski zbornici, ko je šlo za TET 3 in koprsko občino. Drugič je na svojo stezico odkorakal po drugem štetju glasov za prehodno vlado dr. Andreja Bajuka, ko ni podprl predloga, da naj ne bi še tretjič glasovali, saj bi bila v tem primeru za izvolitev nove vlade dovolj že navadna večina v parlamentu.

Znova pa se je prvak ZLSD izkazal ob predlogu poslanca Nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, da naj državni zbor izglasuje nezaupnico zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu, ki naj bi ravnal protidržavno, protiustavno in protislovensko s tem, ko se je v Alpbachu z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero Waldner dogovoril, da bodo odloke Avnoja in z njimi povezana denacionalizacijska vprašanja obravnavali strokovnjaki na dvostranski ravni kot odprta vprašanja med Avstrijo in Slovenijo, namesto da bi zahteval ureditev vprašanja slovenske manjšine. Kot trdi Zmago Jelinčič, je pred vložitvijo interpelacije obiskal sedež Združene liste, kjer ga je Borut prepričeval, da vlaganje nezaupnice nima smisla in da je brez veze. Ob grožnji prvaka SNS, da bo na tiskovni konferenci razkril konformistično držo bivših komunistov, se je le našlo nekaj podpisnikov iz te stranke, med katerimi pa ni zaslediti imena Borut Pahor. Jelinčič zato označuje tretjo, srednjo pot kot negiranje zgodovine, Pahorjevo držo pa kot "manekensko pozo".