Sodniki proti vsem

Brez nogometnih sodnikov bi bil kaos, z njimi je še težje. Zgodbe sodniških napak se le redko končajo s tekmo samo. Lep primer je srečanje 9. kroga med Primorjem in Olimpijo, ko je kontrolor Vinko Čeh slabo ocenil sodnika Zirensteina iz Portoroža, ki je, med drugim, Ljubljančanom ukradel povsem regularen zadetek. Toda Zirenstein je eden najresnejših kandidatov za uvrstitev na evropsko listo sodnikov in predlagateljem je nespodbudna ocena očitno povzročila precej nelagodnosti. Po zanesljivih informacijah so visoki funkcionarji sodniške zveze, v skrbi za neomadeževano podobo bodočega mednarodnega sodnika, šli celo tako daleč, da so poklicali kontrolorja in ga "prosili", da Zirensteinu popravi oceno. Kontrolor je željo menda gladko zavrnil, mladi primorski sodnik pa je bil sicer "kaznovan" že tem, da je bil umaknjen z delegiranja za prestižni obračun Maribora in Olimpije. Primer "Zirenstein" pa sam po sebi odpira še eno zadevo. Poznavalci pravijo, da so morda sodniki nekoliko preveč preračunljivi in včasih celo pripravljeni poravnavati stare dolgove. Tako so mnogi prepričani, da je Zirenstein v Ajdovščini vzel Olimpiji tisto, kar ji je "poklonil" na lanskem pokalnem finalu s Korotanom. Nov podoben primer naj bi se zgodil to nedeljo na Prevaljah, ko je sodnik Stevo Govedarević dosodil "neobstoječo" enajstmetrovko za domače in se morda s tem "maščeval" Sežancem za psovke in žaljivke, ki jih je moral poslušati, ko je delil pravico kot stranski sodnik (ob vročem stojišči) na njihovi domači tekmi.

Slišijo pa se tudi zanimive govorice o nekakšnem neformalnem sodniškem "sindikatu". Možje v črnem naj bi se redno srečevali in si izmenjevali podatke o dogajanju na posameznih tekmah, s poudarkom na verbalnih duelih z igralci in ostalimi akteriji. Na takih srečanjih naj bi kovali taktiko za poravnavo računov. Toda druge informacije govorijo o tem, da se pravzaprav "možje v črnem" med seboj ne marajo preveč, da se celo naslajajo nad težavami, v katerih se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov znajdejo njihovi kolegi. Temu lahko rečemo tudi boj za prevlado, boj za dobro plačano honorarno delo.

Kakorkoli obračamo, sojenje bo tudi v prihodnje tema, o kateri se bodo križala številna mnenja; igralci, klubski funkcionarji, novinarji in ne nazadnje gledalci bodo branili svoje poglede, sodniška organizacija pa bo z manjšimi odstopanji ščitila svoje može in se držala kriterijev, ki se, resnici na ljubo, pogosto precej razlikujejo od splošnega prepričanja.