Ne knjiga, gos nas bo združila

Prvega novembra je nadškof Rode spet pleteničil o razlikovanju med verujočimi in neverujočimi. V zvezi s praznovanjem dneva spomina na mrtve ali vseh svetih ali dneva mrtvih ali kakorkoli se že reče temu dnevu, ko ne gremo v službo, ampak na britof. Postavil je temeljno razliko med tem, kako mrtve častijo verujoči in neverujoči, se pri tem čisto rahlo obregnil ob krašenje grobov, neverujočim predlagal, naj raje kot na smrt mislijo na življenje, in tako dalje po ustaljenem vzorcu.

Dilema čaščenja praznikov je očitno globoko ukoreninjena v slovenskem narodu. Pravzaprav ga ni praznika, ki ne bi povzročal razprtij. Recimo dan reformacije. Nikomur ni čisto natančno jasno, zakaj in kako. Ali je zaradi Trubarja, tako kot poudarjajo sedaj, čeprav imamo vsaj še en državni praznik, posvečen literaturi. Ali zaradi Lutra, čeprav letnica pribitja tez na cerkvena vrata ravno ni podatek, ki bi ga povprečen slovenski nastopajoči v kvizu izstrelil brez razmisleka. Ali pa je tako, kot trdijo nasprotniki sil kontinuitete, da je to Kučanov praznik. Morda pa je vse skupaj globalna zaroto, ki pod krinko vere in literature uvaja tržno atraktivno noč čarovnic.

Še hujše razprtije so zaradi božiča in novega leta. Pa ne toliko okoli pomena, ampak zaradi Božička in Dedka Mraza. Kdo je sedaj bolj pomemben? Kako naj otrokom razložimo razliko med bradatima gospodoma? In zakaj bi sploh morali razlagati? Za povprečnega državljana najbolj nenavaden praznik je 8. februar. Kako naj navaden državljan praznuje smrt poeta? O državotvornih praznikih pa ... O praznovanju teh se tako ali tako prepirajo politiki, tako da imamo pomladne in kontinuistične proslave.

Ampak je pa praznik, ki Slovence nesporno združuje. Celo tako zelo, da ima v zakonskih določilih posebno mesto. V Uradnem listu št. 78/99 je objavljen tudi Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. V sedemnajstem členu določa, da lahko gostinec brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti obratuje dlje, kot traja obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom. Od Prešerna do Marije. Toda določilo ima dodatek, ki izrecno opozarja, da to velja tudi za pustovanje in martinovanje. Kar pomeni, da imata pust in martin poseben status, da sta globoko ukoreninjena v narodovi zavesti, da ni prav nobene dileme okoli praznovanja ter da naravnost kličeta po tem, da dobita še državni blagoslov in uradno potrjen dela prost dan. Kar ne bi bilo slabo za gosjerejo.