13. 11. 2000 | Mladina 46
Odbor se predstavi
Intervju z ilegalno organizacijo Odbor za ohranjanje narodne in kulturne dediščine Slovenije
Pojavili so se v Vipavski dolini med letošnjimi volitvami in navijali za Kidriča, prvič pa že pred štirimi leti, ko so lepili Titove plakate. Zdaj smo jih ujeli prek medmrežja, z njimi pa se lahko pogovarjate tudi sami: partizancek_domobrancek@yahoo.com
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 11. 2000 | Mladina 46
Pojavili so se v Vipavski dolini med letošnjimi volitvami in navijali za Kidriča, prvič pa že pred štirimi leti, ko so lepili Titove plakate. Zdaj smo jih ujeli prek medmrežja, z njimi pa se lahko pogovarjate tudi sami: partizancek_domobrancek@yahoo.com
Od kod pobuda za nastanek odbora?
Odbor za ohranjanje narodne in kulturne dediščine Slovenije je potencialno nastal že v 80. letih, ko smo bili učenci na Osnovni šoli Borisa Kidriča in drugje in smo bili sprejeti v Zvezo pionirjev Slovenije. Svojo prisego in pomen besede znamo ohranjati še danes. Pionir pomeni Pošten, Iskren, Organiziran, Nesebičen, Iznajdljiv, Resnicoljuben.
Odbor želi ohraniti spomin na dni, ko smo soglasno podpirali narodnoosvobodilni boj in skupaj peli partizanske pesmi ter se z grenkobo spominjali fašistične okupacije Primorske. Zato mora v očeh današnjega primorskega Slovenca izžarevati ponos na naše prednike, ki so nam svobodo priborili. Odbor je nastal spontano kot izraz političnega dogajanja v Sloveniji. S tem mislimo predvsem najrazličnejša "preseravanja" vidnih političnih oseb. Je odziv na pljuvanje in blatenje naše dediščine. Sicer je res, da zgodovino pišejo zmagovalci, vendar je le to NAŠA zgodovina, ki so jo doživeli naši dedje, očetje in deloma tudi mi sami. Ne moremo je kar spreminjati po volji nekaterih, ki jim ni všeč. Dejstvo, da imajo naši plakati "levo" vsebino, pomeni, da so na našem področju še ljudje, ki mislijo drugače kot prikazana večina. Konec koncev je kandidat Združene liste socialnih demokratov v našem volilnem okraju dosegel drugo največje število glasov in več kot kandidat NSi.
Zakaj je osrednji cilj spominjanje na zgodovino?
To JE cilj. Odraščali smo v duhu spominjanja na zgodovino in se nam zdi, da moramo na našo zgodovino opominjati ne samo nove rodove, ampak tudi starejše. V naših kraji se zdi, kot da bi še celo tisti, ki so v ranih predvojnih in medvojnih letih pretrpeli veliko hudega, pozabili, kako je takrat bilo in kaj vse bi še lahko bilo hudo, če se ne bi zgodilo, kar se je.
Vam pobudo ali povod za akcije dajejo tudi slovenski politiki s kakšnimi konkretnimi dejanji?
Povodov za take akcije je ogromno. Če bi za vzroke iskali poteze političnih veljakov in njihovih somišljenikov, bi akcije potekale stalno. Predvsem je glavni povod zmanjševanje pomena NOB in zaničevanje NOB, po drugi strani pa poveličevanje domobranstva kot edinega pravega boja proti okupatorju. Žal vsi vemo, da so domobranci prisegli Hitlerju na njegov rojstni dan. Potem so tu še poteze rimskokatoliške cerkve, ki včasih že mejijo na farse. Med odborniki so tudi verniki, tako da nas RKC ne more označiti za še eno komunistično propagando. Med nami sploh ni bivših ali sedanjih članov Komunistične partije Slovenije ali katerekoli stranke nasploh.
Gre pri nočnih lepljenjih za občutek ilegalstva, OF-ovstva ali za kaj drugega?
Naše akcije se vedno začnejo z začetkom predvolilnega molka. Menimo sicer, da niso kršitev tega, ker plakati ne propagirajo političnih strank ali njihovih kandidatov. Akcije potekajo hitro in neopazno. Lahko bi se celo reklo, da postanemo zasvojenci z adrenalinom.
Koliko denarja ste porabili za akcije?
V akciji sodelujejo prostovoljni prispevki, papir, barva, oprema, lepilo.
Koliko plakatov ste nalepili v svojih akcijah?
V prvi akciji (parlamentarne volitve leta 1996) je bilo polepljenih približno 70 plakatov. Leto kasneje (ob predsedniških volitvah) je bilo polepljenih približno 30 plakatov, ki so ostali od prve akcije. Letos je bilo uporabljenih približno 100 plakatov. Kot zanimivost lahko navedemo, da je prvi plakat doživel ponatis nekje na Krasu.
Plakati so bili lepljeni na območju Zgornje Vipavske doline, v zadnji akciji pa tudi na območju Sežane in Divače.
Boste širili svoje dejavnosti z odzivanjem na aktualne dogodke?
Dejavnost bi s pomočjo somišljenikov radi razširili po vsej državi. Stiki ne bodo osebni, saj se za Odbor zanimajo tudi ...