Manipulator / Spomin na žive

Slovenski metropolit upodobljen na freski

Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 49, 4. 12. 2000

"Spomenik" dr. Francetu Rodetu
© Denis Sarkić - Luka

Pri nas je že dolgo v navadi, da si pomembneži postavljajo spomenike. Prvi se je tega domislil ljubljanski župan Jože Strgar, katerega "temeljni kamen" še dandanes krasi obrežje Ljubljanice nasproti glavne tržnice. Tudi vodja nove Komunistične partije Marek Lenardič se že postavlja z doprsnim kipom. V klub "živih spomenikov" pa se je vpisal še ljubljanski nadškof Franc Rode, saj njegova podoba krasi kapelico sv. Križa nad Begunjami. Stenska poslikava, kjer so poleg prvega cerkvenjaka upodobljeni še sveti oče papež Janez Pavel II., Alojzij Šuštar in krajevni veljaki, je nastala leta 1997.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 49, 4. 12. 2000

"Spomenik" dr. Francetu Rodetu
© Denis Sarkić - Luka

Pri nas je že dolgo v navadi, da si pomembneži postavljajo spomenike. Prvi se je tega domislil ljubljanski župan Jože Strgar, katerega "temeljni kamen" še dandanes krasi obrežje Ljubljanice nasproti glavne tržnice. Tudi vodja nove Komunistične partije Marek Lenardič se že postavlja z doprsnim kipom. V klub "živih spomenikov" pa se je vpisal še ljubljanski nadškof Franc Rode, saj njegova podoba krasi kapelico sv. Križa nad Begunjami. Stenska poslikava, kjer so poleg prvega cerkvenjaka upodobljeni še sveti oče papež Janez Pavel II., Alojzij Šuštar in krajevni veljaki, je nastala leta 1997.

Ker pa Slovenci očitno ne premoremo kakovostnih umetnikov, so se pristojni v cerkvi odločili, da bo freska izpod čopiča ruskih slikarjev. S skupnimi močmi sta jo narisala zakonca Mašuk, Kolja in Maša. Kje so ju našli, ne vemo, upamo pa, da ne na takšnem natečaju, kot ga je pred časom razpisala mariborska škofija. Pripravila je likovni natečaj na temo Slomškovega portreta in nanj se je prijavilo 63 slikarjev. Kasneje so inkognito razstavili več kot 70 platen, prvega mesta pa ni zasedel nihče. Mogoče so za slikarja izvedeli prek znanega trgovca Nicholasa Omana, ki naj bi bil Koljo in Mašo vzel pod patronat oziroma sta, kot je slišati po kuloarjih, med bivanjem v njegovi vili na Bledu menda postala njegova osebna slikarja.

Kdo bo naslednji pomembnež, ki si bo še za časa bivanja na zemlji postavil spomenik, bomo videli, pazi pa naj se besa ljudstva, podobnega, kot ga je bil deležen Franc Rode, ki mu je nezadovoljni krajan na rdeči štoli ustvaril modni dodatek - kljukasti križ.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti