Manipulator / Okrnjena stenska zgodovina

Državni zbor uničil kulturno dediščino

Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 4, 29. 1. 2001

Okrnjena freska (zvezda na kapi je izginila)

Okrnjena freska (zvezda na kapi je izginila)
© Denis Sarkić

Pri prenovi parlamentarne dvorane je neznano kam izginil del freske, ki poveličuje zgodovino Slovencev vse od naselitve tega prostora do zloglasnega začetnega obdobja prenove po končani drugi svetovni vojni. Stenska poslikava je delo akademskega slikarja Slavka Pengova, najbolj znanega predstavnika socrealizma, ki je poslikal tudi beograjsko palačo CK ZKJ; pred svetovno morijo bolj znanega kot najuspešnejšega slovenskega cerkvenega freskanta.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 4, 29. 1. 2001

Okrnjena freska (zvezda na kapi je izginila)

Okrnjena freska (zvezda na kapi je izginila)
© Denis Sarkić

Pri prenovi parlamentarne dvorane je neznano kam izginil del freske, ki poveličuje zgodovino Slovencev vse od naselitve tega prostora do zloglasnega začetnega obdobja prenove po končani drugi svetovni vojni. Stenska poslikava je delo akademskega slikarja Slavka Pengova, najbolj znanega predstavnika socrealizma, ki je poslikal tudi beograjsko palačo CK ZKJ; pred svetovno morijo bolj znanega kot najuspešnejšega slovenskega cerkvenega freskanta.

Čeprav je natečajna žirija pred kratkim že odločala o tem, kateri moderni umetnik bo sliki dodal delček novejše zgodovine od osamosvojitve naprej, se je zgodilo ravno nasprotno. Zgornji del, kjer se kiti napis "Narod si bo pisal sodbo sam", je kar za nekaj centimetrov krajši, tako da le s težavo preberemo odbite črke. Ali so hoteli pristojni s tem dejanjem pokazati ljudstvu, da nima več nikakršnega vpliva na odločitve državnega zbora, ali so poškodovali kulturno dediščino namerno, ali pa je škoda le posledica nestrokovnosti in šlamparije?

Janez Pezelj, ki v državnem zboru skrbi, da je javnost zadovoljna z odgovori, nam je pojasnil razlog za nastalo škodo: "Pri demontaži prejšnjih oblog in okvirja okoli freske se je razkrilo, da je bil del freske za leseno oblogo barvno drugačen, na nekaj mestih je bila freska okrušena, razkrile pa so se tudi luknje od vijakov. Do restavratorskega posega, ki bo barvno uravnotežil fresko in odpravil omenjeni poškodbi, bo novi okvir freske pokrival tisti del umetnine, kot jo je pred začetkom obnove dvorane."

Torej je le res, da je z zgodovinskega vidika nastala neprecenljiva škoda zaradi nestrokovnega posega brez nadzorstva ljudi, ki se spoznajo na restavratorstvo. In kaj bodo pristojni storili v zvezi s tem? Šele (?) po našem opozorilu so ugotovili, da bo nujno potreben restavratorski poseg, o katerem pa, vsekakor, ni še nič znanega, saj bo treba najprej izvesti javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili zainteresirani slikarji specialisti.

povezava

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.