5. 3. 2001 | Mladina 9
Izziv za pamet in voljo
Nočemo biti "vojaki revolucije", temveč "civilisti miru"
Aksentijević in Pahor: vojak revolucije in civilist miru
© Jože Suhadolnik
"Te vrstice so bile napisane v prepričanju, da slovenski komunisti vendarle premoremo dovolj znanja, modrosti in energije, da bomo preprečili neslaven politični in družbeni zaton naše organizacije." Če ste mislili, da te globoke misli pripadajo kateremu izmed pokojnih rdečih veljakov, se motite. Modra knjižica z naslovom Osnovna organizacija Zveze komunistov Slovenije, s podnaslovom Priročnik za tiste, ki mislijo drugače, je bila izdana leta 1989 pri ČZDO Komunist, avtor ganljivega uvoda pa je Borut Pahor, ki je bil že tiste dni optimist: "Z množico pametnih, konkretnih potez, ki naj imajo rep in glavo znotraj celovite vizije in strategije, smemo upati na ponovni politični vzpon." Kot današnji predsednik državnega zbora zagotovo uživa v ponovnem dotiku enega političnih vrhov. In kaj je skrivnost njegove, nedvomno načrtovane vrnitve? Odgovore gre morda poiskati prav v tej (modri ali pametni, stvar interpretacije) knjižici. V njej je zapisal vizijo tedanje zveze komunistov v ugašanju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 3. 2001 | Mladina 9
Aksentijević in Pahor: vojak revolucije in civilist miru
© Jože Suhadolnik
"Te vrstice so bile napisane v prepričanju, da slovenski komunisti vendarle premoremo dovolj znanja, modrosti in energije, da bomo preprečili neslaven politični in družbeni zaton naše organizacije." Če ste mislili, da te globoke misli pripadajo kateremu izmed pokojnih rdečih veljakov, se motite. Modra knjižica z naslovom Osnovna organizacija Zveze komunistov Slovenije, s podnaslovom Priročnik za tiste, ki mislijo drugače, je bila izdana leta 1989 pri ČZDO Komunist, avtor ganljivega uvoda pa je Borut Pahor, ki je bil že tiste dni optimist: "Z množico pametnih, konkretnih potez, ki naj imajo rep in glavo znotraj celovite vizije in strategije, smemo upati na ponovni politični vzpon." Kot današnji predsednik državnega zbora zagotovo uživa v ponovnem dotiku enega političnih vrhov. In kaj je skrivnost njegove, nedvomno načrtovane vrnitve? Odgovore gre morda poiskati prav v tej (modri ali pametni, stvar interpretacije) knjižici. V njej je zapisal vizijo tedanje zveze komunistov v ugašanju.
"Mnogi komunisti so vrnili partijske knjižice. Navala novih članov pa seveda tudi ni." Razumel je tudi pritiske na člane njegove partije, saj so bili ti "stalen predmet kritike okolja". Sledi analiza: "Če je ZK s čim zakockala zaupanje, ki ga je uživala s svojo politiko, ga je z voluntarizmom, z nikoli izpolnjenimi obljubami in ceneno demagogijo." Vseeno je zmogel objektivno relativizacijo: "Nihče ne premore toliko drznosti in slepote, da bi prehojeno pot označil za popolno zmoto, kot ni verjetno nikogar, ki bi povsem prisegal na storjeno."
Pod temeljna načela delovanja se mu je najprej zapisalo: "ZK ni ustvaril Bog in torej ni od vekomaj. Še manj pa je večna." Napake svoje stranke je prav prisrčno razkril: "Naša sestajanja so vse preveč enolična in po vojaško formalna, kot bi bila brez življenjskega soka in brez-zveze. Na njih dremamo in se pretegujemo, gledamo na uro in tiho kolnemo blebetača, ki pleteniči in pleteniči, čeprav je vsem popolnoma jasno, da bi bilo vseeno, če bi lepo molčal." Če sliko primerjamo z današnjimi sestanki, razlike ne opazimo. S prostim očesom.
In še ena za konec (pod naslovom In še ena za konec): "Jamranje ne pride v poštev."
