Manipulator / Kulturne misli

Čaščenje desete obletnice osamosvojitve počasi pojenjuje, samo tu in tam se še kdo skuša pohvaliti s svojim prispevkom k "tisočletnemu snu" o slovenski državi. Svojo so ob deseti rekli tudi "prezrti" kulturniki v Studiu ob 17h in razkrivali dejstva, o katerih nismo dobesedno imeli pojma ali pa so nam jih vse to desetletje skrivenčeno posredovali. V studiu so se pomerili Rudi Šeligo, Niko Grafenauer, filolog Primož Simoniti in skladatelj Lojze Lebič. Toda kmalu se je izkazalo, da bolj ali manj pritrjujejo in tarnajo nad tem, kar se godi v samostojni Sloveniji. Vsaj kar se tiče kulturne scene. Res je, da gre že za starejše gospode, ki imajo pač svoje predstave o tem, kaj je kulturno in kaj se v umetniških logih dogaja. Vseeno pa so prijavili kakšno zanimivo o osamosvojitvi in pikro na račun dela sedanjega ministrstva za kulturo. Rudi Šeligo je navsezadnje krojil kulturno politiko v Bajukovi vladi kot minister.

Kdo je imel zasluge za razpad oziroma odcepitev. Nekateri izmed navzočih so omenjali tudi krog okoli Mladine, toda po mnenju dr. Primoža Simonitija: "Namreč Mladina je seveda ves čas delovala pravzaprav iz nekega stališča proti, ne. To se pravi, vedela je, česa ne mara, ni postavila pa tega, kar mara. Se pravi, po Spinozi, tisto, kar se sklada po negaciji, se ne sklada po ničemer ..." Tudi subkulture so bolj malo prispevale k osamosvojitvi. Tako namreč meni Lebič, ki vidi v enačenju tedanje subkulture in osamosvojitve zgolj stereotip. "Subkultura, subkulturo, če mislimo pri tem na rockovsko, popovsko dogajanja, je oblast zlahka absorbirala in jo je celo spodbujala. Kadar vi želite omrtvit neko demonstracijo, pripeljete tri tovornjake zvočnikov, rockovski ansambel in ljudje se razidejo." Seveda pa so za izkrivljeno sliko o prispevku kulturnikov krivi mediji, tudi tisti nacionalni, ki kulturo potiskajo na stranski tir. Ali kot se je slikovito izrazil Niko Grafenauer: "Vsako cunjo iz Ljubljanice, ki jo ven potegnejo, bojo obeležili, kaj šele ko recimo pride Troha iz svojega, nekakšnega ujetništva, temu posvečajo pozornost, takšno, da se človek samo križa, ko pa izide, reciva temu, eno delo, kakršna je Slovenska kronika 19. stoletja, ne glede, na to, da je to naša založba izdala, namreč založba Nova revija, se obnašamo do tega, kot da je to smučarski skoki, ali kaj ..." Sicer pa so mediji tako ali tako diskriminatorni do vsega: "Ne poročajo mediji o tem, da je šla pač Laura, ali Lorry Bush na Brezje, tam pokleknila, zmolila, se podpisala. Ne, to je diskriminatorno." Še dobro, da ob takšni medijski diskriminaciji sploh vemo, da je Bush bil v Sloveniji. In ko smo ravno pri medijih - ali ni zanimivo, da je osrednja radijska postaja na edino oddajo, ki je govorila o kulturi po osamosvojitvi, povabila samo ljudi kroga Nove revije, ki so imeli priložnost, da so se eno uro hvalili in ocenjevali neprijazno okolico?