Manipulator / Denacionalizacijske težave

Medtem ko se cerkvi vrača precej sporna lastnina, na primer Triglavski narodni park, preostali denacionalizacijski upravičenci z velikimi mukami dobivajo nazaj, kar jim pripada. Ali pa so postopki tako zapleteni, da se nekateri rajši odpovedo odvzeti lastnini. Med slednje prav gotovo sodijo agrarne skupnosti. Predsednik Zveze agrarnih skupnosti Rudi Šimac je ponovno pozval državni zbor, naj ukrepa v smislu reševanja vprašanja vrnitve zemlje, po drugi svetovni vojni odvzete vaškim skupnostim. Ob sprejemanju zakona o agrarnih skupnostih so upravičencem naložili, da morajo sami predložiti dokazila o odvzeti lastnini in zahtevke za vrnitev te lastnine.

Šimac meni, da je bila doslej obravnavana le desetina zahtevkov, to pomeni ogromno čakalno dobo za vasi, nekatere pa niso niti oddale zahtevkov, kar pomeni, da bo nekdaj nacionalizirana zemlja končala v lasti neznanih imetnikov. Ali pa so vasi naletele na težave kot npr. tiste iz Zgornje Savinjske doline, ki so dobile zemljo v last leta 1940, toda zaradi vojne in snega ni bila nikoli izmerjena, tako da sploh ni jasno, koliko je je bilo odvzete.

Zakonski rok za vložitev zahtevkov je potekel 30. junija, Šimac pa od državnega zbora pričakuje, da bo podaljšal rok za oddajo zahtevkov. Po podatkih ministrstva je bilo po zakonu o denacionalizaciji in zakonu o agrarnih skupnostih do zdaj vloženih 772 zahtev, v celoti rešenih naj bi jih bilo 389, delno pa 85. Kaj pomeni za agrarne skupnosti individualno vlaganje zahtev, pove podatek, da na območju kar 13 upravnih enot (Ljubljana Šiška, Bežigrad in Center, Velenje, Domžale, Hrastnik, Pesnica, Litija, Trbovlje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Celje, Šentjur pri Celju, Piran in Izola) ni bilo vloženih zahtev za vrnitev premoženja, MKGP iz tega podatka sklepa, da na teh območjih nikoli ni bilo agrarnih skupnostih. V 11 upravnih enotah so dobili po največ pet zahtevkov za vračilo lastnine. Kdo se bo polastil kmetijskih zemljišč, za katera ni bilo zahtevkov, ni jasno. Kljub nastalemu položaju v MKGP menijo, da je bil rok dovolj dolg in da ga ni treba podaljšati.