Manipulator / Statistika uspešnosti pritožb

"Pritožbe zoper ravnanje policistov so indikator, kako policija deluje," je nedavno pomodroval notranji minister Rado Bohinc. Vendar pa v praksi večina državljanov le zamahne z roko in si misli, da pritožba nima nikakršnega smisla, saj imajo na koncu policisti "vedno" prav. Pritožbe zoper ravnanja ali neravnanja policistov, zaradi katerih so bile kršene pravice in svoboščine, vsaj za zdaj torej še niso pravi kazalec uspešnega dela. Pozitivno je le, da prav iz policijskih vrst prihajajo pobude o večji vpletenosti javnosti v sam proces odločanja o pritožbah, kar bi pomenilo, da bi pritožniki bolj zaupali instituciji, ki odloča o morebitnih nepravilnostih. Med tem pa si lahko ogledamo statistiko za zadnjih deset let in izračunamo, kolikšna je verjetnost, da bo posamezna pritožba za vlagatelja rešena pozitivno.

Podatki, ki jih vodi MNZ v samostojni Sloveniji, so zgovorni. Število pritožb iz leta v leto narašča. Leta 1991 je bilo vloženih 338 pritožb, od katerih je bilo 76 utemeljenih. Dvaindevetdesetega leta je bilo od 557 prispelih pritožb 143 utemeljenih. Statistika nato naglo narašča in doseže svoj vrhunec leta 1999. V tem letu so tisti, ki so bili prepričani o teptanju pravic, vložili kar 1843 pritožb zoper policiste, pozitivno rešenih, za vlagatelje, pa je bilo 214 pritožb. Če izračunamo povprečje zadnjih desetih let, ko je bilo vsega skupaj vloženih 12.119 pritožb zoper ravnanje policistov in jih je bilo 2056 utemeljenih, ugotovimo, da le deset odstotkov državljanov dobi zadoščenje, devetdeset odstotkov pa jih le "pretirava". Ob vlaganju pritožbe se torej vsakdo zaveda, da ima le malo možnosti za uspeh.

Nič kaj drugače se ne godi kaznjencem. Pritožbe zoper "drugi represivni organ" v državni upravi, torej pravosodno ministrstvo, se rešujejo neposredno na Upravi za kazenske sankcije, ki upravlja s slovenskimi zapori. Vendar je tu situacija specifična in ni podobna policijskim pritožbam. Obsojenci se namreč ob spornih situacijah ne obrnejo vedno na upravo. V večini primerov zavodski delavci konflikte rešujejo s pogovori ter soočenji sprtih strani. Pritožbe pa so včasih tudi brezpredmetne. Predmet pritožbe je namreč lahko vse od barve toaletnega papirja do neodobrenega izhoda. Kljub temu pa kaznjenci napišejo marsikatero prijavo zaradi izživljanja paznikov. Največ pritožb (81) so na pravosodnem ministrstvu prejeli leta 1998, sicer pa se giblje povprečje okoli 50 pritožb letno. V petih letih, odkar se vodi evidenca, je bilo delno ali v celoti utemeljenih 36 pritožb zoper paznike. Tudi v tem primeru imajo kaznjenci le v približno desetih odstotkih primerov prav, v devetdesetih odstotkih pa se do zmage dokopljejo pazniki.