Falološki muzej

Odkar talibani in telebani merijo, kdo ima daljšega (spisek zamer in pravičnih kazni, da ne bo pomote), ter vsak po svoje gonijo morbidno odštevanko, je vandranje po svetu postalo nevaren šport. No, če vas pot vendarle zanese proti severu, tja do daljne Islandije, kjer so medsebojni odnosi od socializacije Vikingov tradicionalno dosti bolj skulirani, ne zamudite priložnosti, da si bodisi polarno noč bodisi polarni dan skrajšate z obiskom edinstvenega muzeja, ki za zdaj na zemeljski obli nima resne konkurence.

Od leta 1997 ga najdete na glavni nakupovalni ulici sredi Reykjavika, reče pa se mu Islandski falološki muzej. Lastnik in ustanovitelj Sigurdur Hjartarson, 59-letni učitelj, prevajalec in pisec knjig z zgodovinsko tematiko, pravi, da je proučevanje falusov ali falologija stara in resna veda, ki se ji zadnja leta posveča vse premalo pozornosti.

Za 300 kron ali nekaj več kot slovenskega prešerna je v dveh sobah muzeja na ogled več kot sto falusov, s kakršnimi se ponašajo človekovi najbližji sorodniki sesalci. Falusi so balzamirani, nagačeni, posušeni ali kako drugače preparirani. Bikov, konjski, jelenji, ovnov, kunji, mačji, podganji in še desetine drugih penisov je potopljenih v kozarce s formaldehidom ali pa so kot lovske trofeje pritrjeni na lesene plakete.

Med zanimivejše spada sekcija velikih penisov, kjer kraljuje meter dolg in 60 kil težak kos "tička", ki je pripadal sinjemu kitu. Lastnik ga hrani od leta 1986, ko so islandske oblasti prepovedale kitolov v komercialne namene.

Hjartarson se s svojim hobijem sistematično ukvarja že 25 let, njegov vmesni cilj pa je, da bi zbral in razstavil penise vseh 42 vrst sesalcev, ki živijo na Islandiji, vključno s človeškim specimenom, ki mu ga je s podpisom pri uradni osebi po smrti obljubil 86-letni kmetovalec Pall Arason. Trenutno je pri številki 38, kar ni slabo. Končni cilj so kakopak penisi vseh vrst sesalcev na našem planetu. "Večina prebivalcev Islandije ve za mojo zbirko in ji je zelo naklonjena."

Če hočete podrobneje spoznati vse eksponate, se tudi pri najbolj všečnih primerkih ne mudite predolgo. Muzej, ki ga vsako leto obišče več kot 3000 radovednežev, je odprt samo tri ure na dan. Če je falologija tudi vaš konjiček, vi pa v bližnji prihodnosti ne načrtujete ekskurzije na Islandijo, se lahko s podrobnostmi Hjartarsonove kolekcije pobliže seznanite na spletnem naslovu www.mh.is/vefir/phallus. Med duhovitejše spominke iz muzejskega butika, primerne tudi za obdarovanje med prihajajočimi prazniki, brez dvoma spadajo kolebnice s stiliziranimi ročaji v obliki različnih falusov in lesena svetilka s senčnikom, izdelanim iz kože bikovega ali ovnovega skrotuma.

povezava