Civilna družba je v naši novejši zgodovini odigrala zelo pomembno vlogo. Nedavno smo imeli spet priložnost na delu videti tako imenovano civilno iniciativo, in sicer ob napovedi, da se bodo nekatere banke prodale tujcem. Največ prahu je dvignila Banka Koper, ki je na seznamu želja italijanskih bankirjev.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Civilna družba je v naši novejši zgodovini odigrala zelo pomembno vlogo. Nedavno smo imeli spet priložnost na delu videti tako imenovano civilno iniciativo, in sicer ob napovedi, da se bodo nekatere banke prodale tujcem. Največ prahu je dvignila Banka Koper, ki je na seznamu želja italijanskih bankirjev.
Najbolj dejaven na tem področju je bil Marjan Starc iz Kopra, ki ga sicer povezujejo s parlamentarno Novo Slovenijo. Starc je na prvi strani Dela objavil dva oglasa oziroma javna poziva. V njih opozarja zdajšnje lastnike, da domačini nočejo italijanskih bankirjev: "Istrani nočemo ponovno postati obrobje Trsta in preddverje Italije, kar smo že bili, ampak cvetoči del z jasnim in odgovornim razvojnim konceptom enakomerno razvijajoče se mlade slovenske države." V drugem pozivu je Starc svoje zahteve še povečal, in sicer še na NLB, NKBM in koprsko pristanišče, ki naj bi bilo tudi v italijanski nevarnosti. Zanimivo, da je pod obema oglasoma podpisan Starc sam in ne kakšno društvo ali organizacija, kot je pri takih akcijah običajno.
Starc pravi, da kljub temu pri teh prizadevanjih ni sam, ampak za njim stojijo razne organizacije in društva, kot so Tigr, Forum za Goriško, Mnenjsko gibanje za slovensko Istro, Zveza za Primorsko ... Ti naj bi mu pomagali tudi pri finančnih sredstvih za objavo obeh javnih pozivov, ki sta Starca olajšala za več kot 250 tisoč tolarjev. Kot pravi sam, se mu je naložba obrestovala, saj je se razvnela javna polemika na to temo, kar naj bi bil cilj. Ni pa jasno, od kod pri Starcu taka vnema za preprečevanje sodelovanja z Italijani, ko pa je bil sam kar nekaj let zastopnik podjetja v Trstu. K nepriljubljenim sosedom je prestopil, potem ko je kot direktor zapustil potapljajočo se izolsko Mehanotehniko. O zastopanju Italijanov Starc sedaj zelo nerad govori: "Biti zastopnik je eno, banke pa so drugo. To je bilo pred osmimi leti in tega podjetja sploh ni več." Mimogrede, nekaj mesecev po Starčevem odhodu iz Izole je šla Mehanotehnika v stečaj.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.