Manipulator / Kaos, ki ustreza Sazasu?

44 radijskih postaj ne plačuje avtorskih pravic

Nina Šibič
MLADINA, št. 22, 3. 6. 2002

V Mladini smo pred časom pisali o domnevnih davčnih nepravilnostih pri poslovanju Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas), tokrat pa smo želeli preveriti plačilno disciplino radijskih postaj pri plačevanju akontacije avtorskih pravic omenjenemu združenju.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Nina Šibič
MLADINA, št. 22, 3. 6. 2002

V Mladini smo pred časom pisali o domnevnih davčnih nepravilnostih pri poslovanju Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas), tokrat pa smo želeli preveriti plačilno disciplino radijskih postaj pri plačevanju akontacije avtorskih pravic omenjenemu združenju.

Na Sazasu pojasnjujejo, da kar 44 radijskih postaj izmed 64, ki delujejo v Sloveniji, omenjenih pravic ne plačuje. Na žalost pa seznama neplačnikov ni mogoče dobiti, ker se Sazas ne spušča v take podrobnosti oziroma tega seznama nima!? Tudi skupnega zneska, ki ga Sasazu dolgujejo radijske postaje, nam niso mogli dati, saj bo znan šele po koncu vseh sodnih sporov.

Spor med radijskimi postajami in Sazasom pa se je začel že leta '98. Pri Društvu lastnikov komercialnih radijskih postaj pravijo, da je skupina štiriindvajsetih radijskih postaj, članic omenjenega društva, avtorske pravice začela plačevati samoiniciativno ob predložitvi predpogodb aprila 1998, se pravi ob času, ko je Sazas od Urada RS za intelektualno lastnino prejel koncesijo za opravljanje omenjene dejavnosti. Ker pa radijske postaje niso prejemale potrdil oziroma računov za izvedena plačila, so v različnih obdobjih prenehale s plačevanjem nespornega dela tarife, ki so ga predlagale v predpogodbah. V njih so predlagale, da bi plačevale akontacijo avtorskega honorarja v višini 1,5 % od prihodkov iz naslova radijske dejavnosti. Stane Cencelj, direktor radia Hit, je povedal, da so v letih '98 in '99 Sazasu plačali 1,263.769,00 SIT oziroma 1,424.225,00 SIT omenjene akontacije. Ker Cencelj, kot večina drugih radijskih postaj, ni dobil nobenega računa oziroma dokazila o plačilu omenjenih zneskov, je s plačevanjem prenehal.

Točnih podatkov, kdaj so omenjene postaje prenehale plačevati avtorske pravice, nam ni uspelo dobiti, saj nam jih na Sazasu, kot rečeno, niso želeli posredovati.

Radijske postaje so sicer prenehale s plačevanjem avtorskih pravic tudi zaradi po njihovem mnenju previsokih tarif s strani Sazasa in zaradi njihove netransparentnosti.

Vsaj pri višini tarif pa se zdi, da se stvari premikajo; po obisku davčnih inšpektorjev in objavi člankov o domnevnih davčnih nepravilnostih pri delovanju Sazasa so nam nekateri radijci sporočili, da zdaj Sazas zaračunava bistveno nižjo akontacijo avtorskih honorarjev. Eden izmed teh primerov je podjetje Interteh z Vrhnike (radio Orion), ki mu je Sazas januarja zaračunal 205.065,00 SIT akontacije, marca pa "le" 40.743 SIT.

Zadeva Sazas s tem še zdaleč ni končana. Splošen vtis med radijci je, da se z Istokom Žagarjem, direktorjem Sazasa, ne da komunicirati, oziroma kot pravi Cencelj, Žagar je na področju avtorskih pravic povzročil kaos, ki najbolj ustreza prav njemu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Kurz pri Janši z izraelskimi »sanjami«

Zakaj se je nekdanji avstrijski premier Sebastian Kurz prejšnji ponedeljek sestal z Janezom Janšo

V središču

Kam izginja osebni zdravnik?

Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana opozarja na resnično težavo pomanjkanja zdravnikov in na konkurenco koncesionarjev. A iz pravilno postavljene diagnoze ne sledi, da je administrativni dan prava rešitev.

Naslovna tema

Proti Sloveniji

Zakaj Tanja Fajon ni smela postati Slovenka na najvišjem položaju v administraciji Evropske unije