Manipulator / Župnišče ali kičasti gradič

Ob cerkvi sv. Marjete v Dolu je zrasla prava palača

Bojan Brajkovič
MLADINA, št. 25, 25. 6. 2002

Gradič

Gradič
© Nada Žgank

Se še spomnite cerkve v Žužemberku? Naša RKC je po zmagi osamosvojitvene vojske začela prenavljati cerkev na gričku, skopirali so originalno, med vojno porušeno, in ji dodali župnijski dom v velikosti manjše športne dvorane. Na koncu jim je zmanjkalo denarja, govorilo se je o dveh milijonih mark, objekta pa sta ostala opomin prihodnjim rodovom podjetnih župnikov, ki bi si želeli še za življenja postavljati spomenike.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bojan Brajkovič
MLADINA, št. 25, 25. 6. 2002

Gradič

Gradič
© Nada Žgank

Se še spomnite cerkve v Žužemberku? Naša RKC je po zmagi osamosvojitvene vojske začela prenavljati cerkev na gričku, skopirali so originalno, med vojno porušeno, in ji dodali župnijski dom v velikosti manjše športne dvorane. Na koncu jim je zmanjkalo denarja, govorilo se je o dveh milijonih mark, objekta pa sta ostala opomin prihodnjim rodovom podjetnih župnikov, ki bi si želeli še za življenja postavljati spomenike.

Upajmo, da podobnih težav ne bodo imeli v Dolu pri Ljubljani, kjer so na pobudo nadškofa dr. Franca Rodeta zgradili nov župnijski dom, bolje rečeno razkošno palačo, kot jo imenujejo tisti, ki so nas anonimno poklicali. Morda izraza palača ne gre jemati dobesedno, je pa za tako majhen kraj z dva tisoč prebivalci "gradič", kot ga je poimenoval gospod metropolit na otvoritvi v nedeljo, 10. junija, precej v oči bijoč. Naključni mimoidoči lahko prepoza zvezo s katoliško cerkvijo samo po freski, ki krasi levo stran male palače, na kateri imajo Oče, Sin in Sveti Duh vsak svojo cerkvico. Ob zmanjšani pozornosti pa bi se nepoučeni lahko vprašal, čemu zgradba, ki izgleda kot nekaj med šolo in vilo veleposestnika z juga ZDA iz devetnajstega stoletja, sploh rabi.

Med novogradnjo, ki so jo zgradili s sredstvi, pridobljenimi z denacionalizacijo, odprodajo kmetijskih zemljišč in darov, in cerkvijo sv. Marjete je tudi nov trg z zelenimi površinami, parkiriščem in dovozom mimo pročelja. Z izpostavljenega balkona nad vhodom tega napol protokolarnega in gostišču s prenočišči podobnega objekta pa je mogoče zbrano množico ljudi na trgu tudi nagovoriti. Da pa ne bi kdo dobil kakšne asociacije na skromnost ali razkošnost, je treba omeniti, da naziv Župnijski dom morda ni najbolj posrečen. Posebnost kraja je namreč ubrano sodelovanje in sobivanje občine, šole in župnije. Lep primer sožitja med posvetnim in cerkvenim so gradili pod vodstvom župnika in dekana Lojzeta Grebenca. Notranji prostori, katerih vrednost in funkcionalnost skrbi gospo Ano, bodo dom župnijskemu svetu, mladinskemu klubu, otroškemu pevskemu zboru, skupini Karitas in molitveni skupini. Glede na velikost štiriindvajset krat trinajst metrov treh nadstropij vsaj ne bo skrbi glede prostorske stiske, tudi če se bodo različne dejavnosti dogajale istočasno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kolumna

Janko Lorenci: Veliki so redki

Taki in drugačni voditelji