Manipulator / Koncesija za nazaj

Zgodba o nezakonitem poslovanju enega največjih študentskih servisov v državi, Študentskega servisa Maribor, o katerem smo že pisali, dobiva nove razsežnosti. Ne le, da je servis, ki ima na leto okrog milijardo tolarjev prihodka, dela dijakom in študentom več kot pol leta posredoval brez dovoljenja, še več, minister za delo Vlado Dimovski je junija servisu podelil novo koncesijo, s katero je polletno nezakonito poslovanje mariborskega študentskega servisa praktično legaliziral.

Res je, kar je pred kratkim na očitke o nezakonitem poslovanju mariborskega študentskega servisa dejal njegov direktor Marjan Krajnc, ki je trdil, da koncesija servisu velja od 1. januarja do 31. decembra 2002. Res je tudi, da je minister za delo Vlado Dimovski servisu koncesijo, ki dovoljuje posredovanje del dijakom in študentom, podelil šele junija letos in da je servis torej dobrih šest mesecev (od 31. decembra 2001, ko mu je potekla stara koncesijska pogodba) posloval brez dovoljenja. A ne le, da je servis koncesijo dobil, ministrstvo je z njim celo sklenilo pogodbo, ki velja tudi za nazaj, in sicer od 1. januarja do 31. decembra 2002, torej tudi za čas, ko je servis posloval nezakonito.

Po besedah državne sekretarke Staše Baloh-Plahutnik, ki je na ministrstvu za delo pristojna za področje zaposlovanja, to sploh ni nič nenavadnega, saj vse pogodbe praviloma sklepajo za obdobje enega leta, torej od januarja do decembra. Teoretično bi torej servis lahko od začetka leta do, recimo, oktobra posloval brez koncesije, klubom ne bi odvajal sredstev in tako služil na račun študentov, mesec dni pred iztekom leta pa bi mu ministrstvo podelilo koncesijo z veljavnostjo od 1. januarja do 31. decembra in tako z enim zamahom servis odrešilo vseh morebitnih ukrepov, tudi odvzema koncesije.

Koncesijo mariborskemu študentskemu servisu je po besedah državne sekretarke ministrstvo šele junija podelilo le zato, ker jim je mariborski servis šele takrat predložil dokazila, da je do študentskih klubov poravnal vse obveznosti, medtem ko je druge pogoje, med drugim tudi prostorske, izpolnjeval že prej. No, dolgov po trditvah večine študentskih klubov, ki jim je servis dolžan odvajati sredstva, ta še vedno ni poravnal. Tudi izpolnjevanje prostorskih pogojev je, če zavijemo samo v poslovanico Študentskega servisa Maribor na Dunajski cesti v Ljubljani, hudo dvomljivo, saj med drugim o predprostoru, ki strankam omogoča primerno čakanje, ni ne duha ne sluha.

Tržni inšpektorat je sicer na omenjenem servisu že 8. maja opravil inšpekcijski pregled, za katerega Baloh-Plahutnikova, ki o rezultatih nadzora po lastnih besedah še ni bila uradno obveščena, trdi, da "kakšnih hujših ugotovitev" ni prinesel. Ravno obratno pa pravi glavni tržni inšpektor Roman Kladošek in sicer, da so pri pregledu ugotovili, da servis koncesije res nima, in so mu zato nadaljnje opravljanje dejavnosti prepovedali in podali predlog sodniku za prekrške. Baloh-Plahutnikova tudi pravi, da inšpektorat ministrstva o svojih ugotovitvah avtomatično ne obvešča, ob tem pa se sprašujemo, zakaj ne. In še, kako je sploh mogoče, da je minister celo mesec dni kasneje koncesijo podelil nekomu, ki vseh pogojev za njeno pridobitev ne izpolnjuje, študentskim klubom ne plačuje dolgov, za nameček pa še posluje brez dovoljenja.

A kot kaže, bo nezakonito poslovanje Študentskega servisa Maribor ostalo nekaznovano, svojo dejavnost pa bo lahko, po novem zakonito, opravljal še naprej. Kakšen obet je to za študentske klube, katerih projekti so v veliki meri odvisni od financiranja s strani študentskih servisov, pa je najbrž tudi jasno.