Manipulator / Nato, ne hvala

Analitiki ugotavljajo, da je za precejšnji padec javnomnenjske podpore vstopu v Nato krivo predvsem razkrivanje analiz in spiskov “natoskeptikov”, ki so jih izdelovali na ministrstvu za zunanje zadeve. Najnovejša anketa med mariborskimi študenti pa je pokazala, da 29 odstotkov mariborskih študentov podpira vstop Slovenije v Nato, 43 odstotkov pa mu nasprotuje.

Po podatkih Politbarometra bi za vstop v Nato po rezultatih julijske meritve glasovalo 39 odstotkov (v juniju 40 odstotkov) vprašanih, proti pa 36 odstotkov (v juniju 38 odstotkov). Glede na to, da je bilo še maja za vstop 44 odstotkov vprašanih, gre vsekakor za občuten padec javnomnenjske podpore. Čeprav bi se referenduma udeležilo kar okoli 80 odstotkov volilnih upravičencev, je zelo verjetno, da ob sedanjih rezultatih referendum ne bi bil pretirano uspešen. Tudi če se v anketah upoštevajo samo anketiranci, ki bi se res udeležili referenduma - kar je za zagovornike vstopa v Nato bolj ugodno, saj nasprotniki v večji meri kažejo namero, da se referenduma sploh ne udeležijo - bi se podpora vstopu v Nato po julijski anketi dvignila na komaj 47 odstotkov “za” vstop Slovenije v Nato. Glede na izobrazbo še zmeraj velja to, kar so pokazale že prejšnje raziskave javnega mnenja. Med zagovorniki vstopa v Nato je več tistih z najnižjo in poklicno izobrazbo, med anketiranci s srednjo ali višjo in visoko izobrazbo pa je več tistih, ki vstopa v Nato ne podpirajo.

Tudi tisti komentatorji, ki podpirajo vstop Slovenije v Nato, ob analizi podatkov iz anket poudarjajo, da je za takšen padec v največji meri kriva vlada sama. “Javnomnenjske raziskave kažejo za obdobje, v katerem se je razvedelo o seznamih, padec podpore volivcev za 4 do 5 odstotkovnih točk, in to je, upoštevajoč , da je pridružitev Natu dolgoročni življenjski interes Slovenije, precejšnja katastrofa. Koliko tega gre na rovaš Nata, koliko pa ljudi na MZZ, ki so naročili in izvedli `analizo', številke ne povedo, a precej logično je, da gre za protest proti manipulaciji. Ljudje nimamo radi, da nas zaradi izraženih mnenj o določeni politični zadevi vlačijo po seznamih. Negativni in pozitivni sta pri tem le dve plati ene medalje: tisti, ki se znajdejo na “pozitivnih” seznamih, so proti svoji volji tako rekoč uradno postavljeni v položaj konfrontacije s kolegi, ki so legitimno zastopali drugačna mnenja. Je izraz `čudenje' res prehuda beseda za kolobocijo, ki jo je skuhalo zunanje ministrstvo?” se je v svojem polemičnem odgovoru MZZ v SP Dela vprašala dopisnica iz Avstrije Mojca Drčar - Murko.

Zanimivo je, da te ugotovitve Politbarometra potrjujejo tudi nekatere druge javnomnenjske raziskave. Anketa na reprezentativnem vzorcu rednih študentk in študentov Univerze v Mariboru (1080 respondentov) , opravljena s strani oddelka za sociologijo UM, aprila in maja 2002, ki jo je naročil ŠOUM, je glede dveh aktualnih političnih vprašanja pokazala, da samo 29 odstotkov mariborskih študentov podpira vstop Slovenije v Nato, 43 odstotkov pa temu nasprotuje. Ostali nimajo mnenja, ali so neopredeljeni.

Vstop v EU podpira 47 %, nasprotuje mu pa 28 %, ostali so neopredeljeni ali brez mnenja. Najmanj podpore za vstop je med študenti kmetijstva in zdravstvene nege, ki prevladujoče izhajajo s podeželja.