Manipulator / Dan potem

Vstop v Nato poleg politično-mirovniških nasprotovanj prinaša tudi razmislek o koristih. Predvsem gospodarskih in finančnih učinkih. Na eni strani je seveda, koliko bo treba dati za članstvo v izbrani družbi, na drugi pa, koliko lahko pridobi naše gospodarstvo. Vojaška industrija v Sloveniji sicer ni vredna pretirane omembe, saj se je po razpadu Jugoslavije močno skrčila - z 200 milijonov dolarjev izvoza leta 1990 na tri milijone dolarjev leta 2000. Nekaj podjetij pa vendarle je, ki že poslujejo s članicami Nata. V glavnem gre za podjetja, ki izvažajo opremo in znanje za oborožitveno industrijo v zahodnoevropske države ali ZDA. Med vodilnimi je na primer Fotona, tu je tudi Hermes Softlab, ki izdeluje del programske opreme, ki jo uporabljajo za vojaško informacijsko tehnologijo, z izvozom svojih izdelkov se ukvarja tudi STO z Raven. Gre za tako imenovano civilno industrijo, torej civilna podjetja, ki imajo v svoji proizvodnji vključeno tudi proizvodnjo za vojaške programe. V vseh podjetjih pa menijo podobno - država bi morala storiti več in podjetjem pri izvozu bolj pomagati. Tako pa je trenutno vse na ravni dopisa, ki smo ga dobili v roke, v katerem iz urada za logistiko ministrstva za obrambo sporočajo enemu od podjetij, v katere države svoje izdelke, namenjene vojaški industriji, lahko izvozi, v katere pa ne.