Manipulator / Polomljeni drugi bančni steber
Abanka prehitela mariborsko pobudo?
Stanka Prodnik
MLADINA, št. 11, 19. 3. 2003
O tako imenovanem drugem bančnem stebru že nekaj časa ni bilo slišati nič novega. Po tistem, ko je vlada prvi steber - torej NLB - prodala KBC, se je nenadoma pojavila domoljubna želja, da bi pa eno povsem slovensko, močno banko vendarle morali imeti. Pred imenovanjem Ropove vlade se je o tem veliko govorilo, še več so lahko slišali poslanci na predstavitvi takratnega kandidata za finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je zelo poudarjal pomen ustanovitve oziroma okrepitve drugega bančnega stebra - seveda v smislu povezave NKBM in Poštne banke Slovenije. Zdaj pa - po naših informacijah - ideja sploh ni več aktualna. Obe banki sta sicer v državni lasti: v NKBM ima država približno 65 odstotkov, PBS pa 55 odstotkov. Povezava je bila neuspešna iz več razlogov - NKBM je že lani večkrat predlagala odkup državnega deleža v PBS, vodstvo PBS pa je to odklanjalo in pristajalo kvečjemu na nekakšno rahlo povezavo, pri kateri bi PBS obdržala svojo blagovno znamko. V ozadju je bilo skritih še nekaj drugih problemov - NKBM baje tako ali tako ni imela dovolj sredstev za odkup deleža v PBS, težko pa je bilo določiti tudi realno ceno PBS, saj se je ta želela prodati čim dražje - če že sploh. Največja vrednost PBS pa so poštna okenca, ki so dejansko tako rekoč v vsaki vasi. In ta okenca je želela lastnica prodati čim dražje.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Stanka Prodnik
MLADINA, št. 11, 19. 3. 2003
O tako imenovanem drugem bančnem stebru že nekaj časa ni bilo slišati nič novega. Po tistem, ko je vlada prvi steber - torej NLB - prodala KBC, se je nenadoma pojavila domoljubna želja, da bi pa eno povsem slovensko, močno banko vendarle morali imeti. Pred imenovanjem Ropove vlade se je o tem veliko govorilo, še več so lahko slišali poslanci na predstavitvi takratnega kandidata za finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je zelo poudarjal pomen ustanovitve oziroma okrepitve drugega bančnega stebra - seveda v smislu povezave NKBM in Poštne banke Slovenije. Zdaj pa - po naših informacijah - ideja sploh ni več aktualna. Obe banki sta sicer v državni lasti: v NKBM ima država približno 65 odstotkov, PBS pa 55 odstotkov. Povezava je bila neuspešna iz več razlogov - NKBM je že lani večkrat predlagala odkup državnega deleža v PBS, vodstvo PBS pa je to odklanjalo in pristajalo kvečjemu na nekakšno rahlo povezavo, pri kateri bi PBS obdržala svojo blagovno znamko. V ozadju je bilo skritih še nekaj drugih problemov - NKBM baje tako ali tako ni imela dovolj sredstev za odkup deleža v PBS, težko pa je bilo določiti tudi realno ceno PBS, saj se je ta želela prodati čim dražje - če že sploh. Največja vrednost PBS pa so poštna okenca, ki so dejansko tako rekoč v vsaki vasi. In ta okenca je želela lastnica prodati čim dražje.
Drugače povedano, PBS je na ta način - prek okenc na poštah - verjetno najbolj razširjena banka v Sloveniji. Seveda pa se lahko, kot vse kaže, drugi steber oblikuje spet v Ljubljani in ne v Mariboru. Medtem ko Štajerci mečkajo, bo Abanki uspelo kupiti SIB, in če se še tesneje poveže s Triglavom, ki že ima v Abanki okoli 30-odstotni delež, bi se takšna naveza lahko brez večjih težav borila za približno 30-odstotni bančni delež, ki ni v rokah tujcev, Triglav pa je na zavarovalniškem trgu za zdaj še vedno največji. Seveda je vse odvisno od tega, kako daleč se bodo razkrila ozadja dogajanja okrog SIB. Konec marca bo o tem razprava tudi v parlamentu in na neprijetna vprašanja bo moral odgovarjati tudi minister za finance Mramor. Možnost povezave Triglava s katerimkoli partnerjem pa je prav tako odvisna od nadaljnjega dogajanja v največji zavarovalnici, kjer bodo - poleg lastniških premikov - tudi velike kadrovske turbulence, saj bo uprava zagotovo zamenjana.