Manipulator / Kako zmagati na referendumu

Eden najpomembnejših referendumov je za nami. Tisti, ki so imeli na voljo naš proračunski denar, so z rezultatom zadovoljni. Pred nami pa je še veliko referendumov. Ena izmed možnosti za tiste, ki v trenutku, ko potekajo volitve ali referendum, niso doma, je tudi glasovanje po pošti. Vendar kot nam je povedala Breda Gerber, ki je trenutno v Nemčiji, to ni tako preprosto. Formular je bilo treba stiskati s spletne strani republiške volilne komisije, izpolniti in po faksu poslati na navedeno številko faksa v Ljubljano. To je storila 27. februarja in naslednji dan preverila, ali je zahtevek prispel. Sporočilo je bilo, da se zadeva že ureja, samo počakati je treba malo, zaradi pošte.

Ker se 14 dni ni zgodilo nič, je še enkrat poklicala v Ljubljano. Takrat so ji povedali, da v Ljubljani zahtevke samo zbirajo, da je njen volilni okraj v Logatcu. V Logatcu so ji povedali, da naj bi dokumente poslali 11. marca. Kdaj jih bo dobila, je pa odvisno zgolj od pošte. Že takrat je Gerberjeva slutila težave: "Zahtevek sem poslala 27. februarja; volilna komisija je reagirala 11. marca; pošta bo na poti najmanj en teden, v najboljšem primeru 19. marca bo pri meni; 20. marca moram vzeti dopust, da mi notar potrdi, da sem jaz jaz, in za to plačati 15 evrov; potem hitro obkrožiti; hitro na pošto in priporočeno/letalsko/express ali se boljše DHL? - odvisno od teže in formata kuverte to stane najmanj 12 evrov, če pošljem po pošti, ali 50 evrov z DHL -, in vse skupaj naj bo v Logatcu do 23. marca?? Za interno pošto iz Ljubljane v Logatec so potrebovali 12 dni, pošta iz Logatca v Nemčijo in nazaj pa naj funkcionira v dveh dneh?"

Po tej razlagi se je hotela pritožiti. Na republiški volilni komisiji so ji razložili, da so rok za glasovanje po pošti podaljšali do 28. marca in naj bo zadovoljna, da so ji dokumente poslali med prvimi, ter dodali: "Če mislite, da bo prepozno, lahko volite na konzulatu v Muenchnu ali v Berlinu." Glede na to, da sta od njenega domovanja oba konzulata oddaljena približno 700 km in bi vožnja v eno smer trajala 5 ur, vlak tja in nazaj pa stane okoli 170 evrov, bi bilo ceneje in hitreje priti glasovat domov.

Zanimivo pa se na našem zunanjem ministrstvu niso odločili za volišče v Bonnu. Zakaj, nam je razložila Nataša Prah z zunanjega ministrstva: "V Bonnu Republika Slovenija nima konzulata, tam se odvijajo zgolj konzularni dnevi." Lahko bi razmislili o možnosti konzularnega dneva med glasovanjem. Kakorkoli že, glas Brede Gerber ni in ne bo odločal o ničemer: "Na volilne dokumente še vedno čakam. Medtem pa je Rupel že podpisal pristop v Nato - proti moji volji!" In komu se lahko Gerberjeva pritoži in kdo bo za to odgovarjal? "Državljan lahko izve, kdaj mu je bila poslana pošta s strani okrajne volilne komisije. Kaj se je zgodilo s to pošto oziroma zakaj je prišlo do zastojev, pa je precej težko ugotoviti. Ne vem, koga bi želeli kaznovati, verjetno ne direktorje tujih pošt," je bil slikovit Marjan Zadel iz RVK. In spet ni nihče odgovoren za nič. Glavno, da smo v Natu.