Manipulator / Nezakonito pridobljeni dokazi

Največ kršitev policijskih postopkov se dogaja na ulici, ko policisti brskajo "sumljivcem" po žepih. Takšno početje brez sodniškega naloga za preiskavo je nedopustno. Po letih nenehnih kršitev pravic pa se je opogumilo višje ljubljansko sodišče in ošvrknilo nelegitimno ravnanje policistov. Sodba se nanaša na dogodek, ki se je zgodil lani avgusta, ko je kriminalist naročil prometnemu policistu zaustavitev avta, v katerem se je peljala obtoženka. Po zaustavitvi je kriminalist začel brskati po avtomobilu in v skriti špranji odkril paket s pol kilograma kanabisa, pri poznejši hišni preiskavi pa so pri njej odkrili še slabih devetnajst kilogramov. Sodišče ji je izreklo kazen dobre štiri leta.

Po pritožbi odvetnika na višje sodišče pa se je izkazalo, da je policist v civilu ob preiskavi kršil zakon, kar ima za posledico izključitev tako pridobljenih dokazov. Kriminalist je namreč zatrjeval, da je opravljal varnostni pregled, ki pa je prvotno namenjen le zagotovitvi lastne varnosti policista in ugotavljanju, ali je osumljenec oborožen. 31. člen pravilnika o policijskih pooblastilih namreč natančno določa, kakšen je varnostni pregled. "Varnostni pregled osebe opravi policist tako, da z rokami pretipa površino njenih oblačil ..." Prevozno sredstvo pa le vizualno pregleda. Vsakršen pregled, ki ima drug namen kot iskati nevarne predmete, je znotraj tega člena nezakonit in tako pridobljeni dokazi niso veljavni na sodišču.

Policist namreč nima pravice opravljati natančne preiskave vozila, temveč le navaden pregled. 6. odstavek 215. člena ZKP nalaga, da se za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev uporabljajo ista določila, ki veljajo za hišno preiskavo. Vselej, kadar se preiskujejo skriti prostori prevoznega sredstva, je potrebna odredba sodišča! Dokazi, pridobljeni brez naloga za postopek, niso relevantni. "Nezakonit pa utegne biti po določbi drugega odstavka 18. člena tudi tisti zaseg ostalega mamila, za katerega je policija imela odredbo sodišča." Zaradi tega je sodišče odločilo, da se osumljenki ne more dokazati krivda in da se postopek vrne na prvo stopnjo. Hkrati pa je to jasen signal vsem, ki se znajdejo v podobnih postopkih.

Na neki način je torej višje ljubljansko sodišče naredilo odločilen korak k dekriminalizaciji uživalcev mehkih drog ...