Manipulator / Spopad za igralce
Globalizacija tudi pri reprezentancah
Gregor Cerar
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2003
Svetovna nogometna zveza FIFA je s svojo trdno politiko, da nogometaši, ki so že enkrat zaigrali za neko reprezentanco, ne morejo več igrati za drugo, veljala za eno najbolj kredibilnih športnih zvez. Edina izjema so bili razpadi držav kot v primeru Sovjetske zveze, Jugoslavije ali Češkoslovaške. S tem so bogatim državam preprečili, da bi z denarjem premamile najboljše igralce, da oblečejo njihov reprezentančni dres. Sodeč po nekaterih novicah pa naj bi bilo konec te idile. Pojavila so se namigovanja o nekakšni nogometni vojni Hrvaške z BiH in Jugoslavijo. Vse skupaj se zdi prav neverjetno, toda za njimi je s svojimi izjavami stal predsednik hrvaške nogometne zveze Vlatko Marković. Marković je obljubljal nove zveneče okrepitve hrvaške reprezentance z nogometaši iz vrst hrvaške diaspore. Prvi na listi je bil švedski reprezentant Zlatan Ibrahimović, golgeter Ajaxa. UEFA je pod pritiski FIFA sprejela pravilo, da bi lahko nogometaši z dvojnim državljanstvom še enkrat izbirali, za katero reprezentanco bodo nastopali v prihodnje. Ibrahimović, po materi Dalmatinec, oče pa naj bi bil slovenski Bošnjak, je Hrvate že zavrnil, kot je pred nastopom za Švedsko zavrnil tudi reprezentanco BiH. Hrvaška je zasnubila tudi Ajaxovega vratarja, Avstralca Joeja Didulico, ki pa je rajši oblekel dres avstralske reprezentance. Pojavili so se namigi, da naj bi si Hrvati želeli tudi jugoslovanska reprezentanta Mateja Kežmana in Ivico Dragutinovića, ki naj bi bila po rodu Hrvata. BiH pa naj bi hotela Roberta in Nika Kovaća, Maria Stanića, Borisa Živkovića, ki igrajo za Hrvaško, čeprav so po rodu iz BiH.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Gregor Cerar
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2003
Svetovna nogometna zveza FIFA je s svojo trdno politiko, da nogometaši, ki so že enkrat zaigrali za neko reprezentanco, ne morejo več igrati za drugo, veljala za eno najbolj kredibilnih športnih zvez. Edina izjema so bili razpadi držav kot v primeru Sovjetske zveze, Jugoslavije ali Češkoslovaške. S tem so bogatim državam preprečili, da bi z denarjem premamile najboljše igralce, da oblečejo njihov reprezentančni dres. Sodeč po nekaterih novicah pa naj bi bilo konec te idile. Pojavila so se namigovanja o nekakšni nogometni vojni Hrvaške z BiH in Jugoslavijo. Vse skupaj se zdi prav neverjetno, toda za njimi je s svojimi izjavami stal predsednik hrvaške nogometne zveze Vlatko Marković. Marković je obljubljal nove zveneče okrepitve hrvaške reprezentance z nogometaši iz vrst hrvaške diaspore. Prvi na listi je bil švedski reprezentant Zlatan Ibrahimović, golgeter Ajaxa. UEFA je pod pritiski FIFA sprejela pravilo, da bi lahko nogometaši z dvojnim državljanstvom še enkrat izbirali, za katero reprezentanco bodo nastopali v prihodnje. Ibrahimović, po materi Dalmatinec, oče pa naj bi bil slovenski Bošnjak, je Hrvate že zavrnil, kot je pred nastopom za Švedsko zavrnil tudi reprezentanco BiH. Hrvaška je zasnubila tudi Ajaxovega vratarja, Avstralca Joeja Didulico, ki pa je rajši oblekel dres avstralske reprezentance. Pojavili so se namigi, da naj bi si Hrvati želeli tudi jugoslovanska reprezentanta Mateja Kežmana in Ivico Dragutinovića, ki naj bi bila po rodu Hrvata. BiH pa naj bi hotela Roberta in Nika Kovaća, Maria Stanića, Borisa Živkovića, ki igrajo za Hrvaško, čeprav so po rodu iz BiH.
Če bi UEFA res dovolila igralcem z več potnimi listi menjavo reprezentanc, bi to pomenilo pravo vojno. Najmogočnejši klubi so številnim svojim igralcem zaradi omejenega števila tujcev priskrbeli dvojno državljanstvo. Podobno kot je recimo Zlatko Zahović nedavno dobil portugalsko državljanstvo. Z uvedbo novega pravila bi razpadlo razmerje, ki vlada v reprezentančnem nogometu, saj bi se najbogatejše države bogato okrepile z igralci iz revnega tretjega sveta.