Manipulator / Novi lobi

Za trenutek se bomo preselili v zgodovino: ko se je pred dobrim letom iz politike "dokončno poslovil" takratni minister za evropske zadeve Igor Bavčar, se je nekaterim zazdelo, da se končuje neka era in pričenja povsem novo obdobje, ko bodo politiki sami in prostovoljno, brez afer, odhajali iz vlade ali parlamenta ali strankarskega življenja, ker so kje drugje našli večje izzive. Kajti - umetnost je oditi, ko si na vrhuncu kariere. In se vrniti še močnejši, bi dodali zakulisni analitiki. Dejstvo je, da je Bavčar z odhodom na vrh ene močnejših slovenskih (mednarodnih) firm Istrabenz naredil najboljšo potezo, ki jo je v tistem trenutku sploh lahko. Politična realnost je bila takrat namreč naslednja: v liberalni demokraciji so vsi čakali, ali se bo (oziroma kdaj se bo) Drnovšek končno odločil za predsedniško kandidaturo, kar je pomenilo, da so si v ozadju dediči že delili mesto predsednika vlade in predsednika stranke (ter kar bi še ostalo drugega).

Bolj ali manj je bilo jasno, da bi Bavčarjev spust v bitko za stranko in vlado povzročil verjetni razkol v LDS, to pa se preprosto ne bi nikomur splačalo. Nasprotovanje Tonetu Ropu bi lahko povzročilo, da bi na koncu bila sicer oba predsednika strank, ampak precej manjših in nepomembnih, kot je LDS zdaj. Poleg tega je Rop prevzel oboje - stranko in vlado - v dokaj zahtevnem, podrnovškovskem obdobju, kjer je že v začetku imel precej težav pri referendumski kampanji za Nato, v naslednjih mesecih bodo sledile težave pri proračunu in v gospodarski nestabilnosti, pa tudi naša tranzicija vključitve v EU v prihodnjem letu ne bo ravno piknik. Skratka, probleme je - vsaj za leto in pol, do parlamentarnih volitev jeseni prihodnje leto - prevzel Tone Rop, Bavčarjev mandat na Istrabenzu pa traja vsaj do leta 2006. Skratka, če bi se Bavčar odločil za vrnitev v aktivno politiko, ima dovolj časa.

Povsem jasno pa je, da ne bo počival. Že zdaj je namreč očitno, da si gradi imperij, ki počasi dobiva obrise. Istrabenz namreč vse bolj intenzivno kupuje turistične objekte, ukvarjanje z nafto postaja stranskega pomena. Nakup skoraj 50-odstotnega dela koncesije Postojnske jame, ki je bila v rokah prvega moža KD Group, Matjaža Gantarja, pa kaže tudi na širše povezave. Namreč da si bo Bavčar strateško pripravil tudi močno zaledje v pomembnem delu slovenskega kapitala. Zanimive so tudi njegove povezave s skupino tako imenovanih podjetij slovenskega nacionalnega interesa, ki se je trenutno malček pritajila - tudi zaradi preiskav o insajderstvu v teh podjetjih, ki jih je (po Ropovem naročilu) pričel opravljati novi šef ATVP Neven Borak (sicer mož državne sekretarke na finančnem ministrstvu Helene Kamnar). Toda blok teh podjetij (mednje sodijo denimo Pivovarna Laško, Krka, Gorenje ...) bo kljub preiskavam težko zrušiti. Tu pa že pridemo do dileme, ali bo v prihodnosti kapital postavljal predsednika vlade.