Manipulator / Stare sile v novi podobi
Danica Simšič stavi na stare, preverjene kadre
Iztok Klemenčič
MLADINA, št. 17, 29. 4. 2003

Hrvoje Draškovič
© Jure Eržen / Delo
Potem ko so prebivalci Ljubljane na zadnjih lokalnih volitvah odrekli podporo prleški materi županji in liberalni demokratki Viki Potočnik in izbrali Danico Simšič, ki je članica Združene liste, je bilo takoj jasno, da bo mati s Fužin na magistrat pripeljala nove sile iz svoje stranke. Med prvimi je v ožji štab vpoklicala Janka Štajnbaherja, ki je postal šef njenega kabineta. Štajnbaher je sicer kandidiral na lokalnih volitvah, vendar se mu v mestni svet ni uspelo zavihteti, prej pa je služboval v uradu nekdanjega predsednika Milana Kučana kot vodja službe za analitiko. Diplomirani politolog se je z zidovi v mestni hiši že dodobra spoznal pred leti, ko je bil predsednik izvršnega sveta občine Ljubljana Center. Iz tistih let je tudi afera, ki je leta 2000 na okrožnem sodišču v Ljubljani dobila končni - oprostilni - epilog. Štajnbaher je bil obtožen, da je kot predsednik IS Ljubljana Center zlorabil uradni položaj, saj je v letih 1993 in 1994 nezakonito povečal plačo sebi ter še drugim članom IS, obtožen pa je bil tudi, da je podpisal sklep o izplačilu iz proračuna za delovno uspešnost v višini treh plač iz sredstev, namenjenih za poslovne prostore, sebi ter še 11 ljudem iz občine v skupnem znesku 18,5 milijona tolarjev. V oprostilni sodbi je bilo celo zapisano, da "je iz poročila računskega sodišča moč razbrati, da so bila posamezna ali morda celo vsa izplačila denarja, ki jih očita obtožba, res v nasprotju z zakonom".
Iztok Klemenčič
MLADINA, št. 17, 29. 4. 2003

Hrvoje Draškovič
© Jure Eržen / Delo
Potem ko so prebivalci Ljubljane na zadnjih lokalnih volitvah odrekli podporo prleški materi županji in liberalni demokratki Viki Potočnik in izbrali Danico Simšič, ki je članica Združene liste, je bilo takoj jasno, da bo mati s Fužin na magistrat pripeljala nove sile iz svoje stranke. Med prvimi je v ožji štab vpoklicala Janka Štajnbaherja, ki je postal šef njenega kabineta. Štajnbaher je sicer kandidiral na lokalnih volitvah, vendar se mu v mestni svet ni uspelo zavihteti, prej pa je služboval v uradu nekdanjega predsednika Milana Kučana kot vodja službe za analitiko. Diplomirani politolog se je z zidovi v mestni hiši že dodobra spoznal pred leti, ko je bil predsednik izvršnega sveta občine Ljubljana Center. Iz tistih let je tudi afera, ki je leta 2000 na okrožnem sodišču v Ljubljani dobila končni - oprostilni - epilog. Štajnbaher je bil obtožen, da je kot predsednik IS Ljubljana Center zlorabil uradni položaj, saj je v letih 1993 in 1994 nezakonito povečal plačo sebi ter še drugim članom IS, obtožen pa je bil tudi, da je podpisal sklep o izplačilu iz proračuna za delovno uspešnost v višini treh plač iz sredstev, namenjenih za poslovne prostore, sebi ter še 11 ljudem iz občine v skupnem znesku 18,5 milijona tolarjev. V oprostilni sodbi je bilo celo zapisano, da "je iz poročila računskega sodišča moč razbrati, da so bila posamezna ali morda celo vsa izplačila denarja, ki jih očita obtožba, res v nasprotju z zakonom".
Med tistimi, ki so se leta 1998 znašli na seznamu računskega sodišča, da so prejeli nezakonito prevelike plače (2,8 milijona tolarjev), tik pred iztekom mandata leta 1994, je tudi članica strankinega predsedstva ZLSD, sicer tudi direktorica Stanovanjskega sklada mestne občine, ki naj bi bila na isto mesto izvoljena tudi letos: Jožka Hegler, univ. dipl. ing. arh., tudi ena izmed tistih, ki jim ni uspelo zbrati dovolj glasov za uvrstitev v mestni svet. Heglerjevi so lani očitali nelogičnost seštevanja točk za pridobitev neprofitnih stanovanj, predvsem pa to, da je lastna finančna udeležba kot dodatno merilo za pridobitev točk za neprofitna stanovanja protizakonita. Jožka Hegler je bila pred leti tudi sekretarka na takratnem ministrstvu za gospodarske dejavnosti in članica sveta za razvoj Posočja po potresu leta 1998.
Nekdanji partijski funkcionar je tudi novi direktor Energetike Hrvoje Draškovič (njegova žena Helena je šefica Emporiuma), ki je bil v začetku devetdesetih predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, na grbi pa ima znamenito afero Sonce, ko je mesto saniralo ljubljansko Toplarno z izdajo obveznic. Njegovemu izvršnemu svetu pa so očitali tudi "poslovno" sodelovanje s SCT, saj so gradbena dela za popravilo ljubljanskega gradu in zidanje čistilne naprave Zalog dobivala dražja namesto cenejših podjetij. Draškovič se je pozneje, vsaj navzven, umaknil iz družabnega in političnega življenja, ukvarjal se je z bančništvom, energetika pa je bila, glede na to, da je slovel kot dober poznavalec uporabnosti premoga, njegova strast že od nekdaj.
Glavna oseba, ki naj bi po besedah bolje obveščenih "obvladovala" mestno politiko, poleg nekdanjega podžupana Antona Colariča, ki je slovel po tem, da je izredno rad potoval po svetu, pa je tudi že prekaljena aktivistka, članica predsedstva ZLSD in predsednica mestne konference ZLSD, doktorica ekonomskih znanosti, Metka Tekavčič, ena izmed osmih svetnikov ZLSD v mestnem svetu, ki je zaslovela z izjavo, da se ji ženske kvote upirajo in da raje vidi dve ženski na vodilnih pozicijah kot pa 40 žensk brez moči. Žena ministra za socialo Vlada Dimovskega očitno ima nekaj moči, saj je, poleg tega da je docentka na Ekonomski fakulteti, še članica nadzornega sveta Holdinga Ljubljana - v zadnjih aferah okrog SIB naj bi imela eno vidnejših vlog - in članica nadzornega sveta NLB ter predsednica Sveta regionalne razvojne agencije. Metka Tekavčič je bila pred leti aktivna ne samo na svojem poklicnem področju, ampak tudi v Slovenski znanstveni fundaciji, bila je celo med kandidati za ministrico za delo, predsednica nadzornega sveta RTV Slovenija ter vodja komisije pri mestni občini, ki pripravlja strategijo za mednarodno sodelovanje, beri popotovanja občinarjev v širni svet. Leta 1997 je izdala tudi knjigo Obvladovanje stroškov, ki je bila namenjena vodilnim menedžerjem in tistim, ki se v podjetjih ukvarjajo s stroški, predvsem z njihovim zniževanjem.