Manipulator / Urejeno in neurejeno

Področje poskusov na živalih je pri nas po mnenju nekaterih urejeno dostojno, drugi pa menijo, da razmere ostajajo neurejene in nedorečene. Dejstvo je, da je različno tudi mnenje stroke. To bi znala biti ugodna klima za raziskovalce, čeprav so močni tudi pritiski društev za zaščito živali. Znan je primer, ko je lani na Kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete, kjer se izvajajo poskusi na živalih, pristal pes pudelj neznanega izvora, ki je bil prej na zahtevo Društva za zaščito živali Ljubljana namenjen za evtanazijo zaradi starosti in slabega zdravstvenega stanja. Poskusi se namreč lahko opravljajo le na živalih z rodovnikom, pri psih je to pasma beagel, ki je nekakšna mučeniška pasja vrsta. Pudlja je pozneje odpeljala njegova domnevna lastnica.

Po mnenju enega izmed raziskovalcev in hkrati glavnega protagonista v Sloveniji na tem področju, dr. Janeza Rozmana, se v pri nas izvajajo poskusi na le nekaj visokošolskih in raziskovalnih inštitucijah, izvajalci tovrstnih poskusov pa so “strokovno in etično povsem usposobljeni za tako delo in opravljajo poskuse v skladu z zakonodajo, ki je v Sloveniji že usklajena z mednarodnimi normami na tem področju”. O svoji firmi pa pove:” V skladu s tem je dovoljenje dobila tudi družba ITIS, d. o. o., Ljubljana.” Samih poskusov se po njegovem mnenju izvede zelo malo, “v glavnem gre za podgane, nekaj ovc in zelo malo psov”.

Glede zgoraj omenjenega poskusa, ki ga je njegova firma v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto izvedla lani in je dvignil prah prav zaradi nesrečnega pudlja, pa Rozman zagotavlja, da so “rezultati, ki smo jih dobili pomočjo posameznih meritev, edinstveni tudi v svetu. Ob predstavitvi rezultatov smo vedno zavezani pojasniti, kako smo do njih prišli. Do sedaj sta bili strokovnost in etičnost poskusov nesporni”, in glede pudlja dodaja: “Ta žival nikoli ni bila vključena v kakršenkoli poskus.”

Predstojnik na Veterinarski fakulteti za ta poskus dr. Jože Kogovšek tudi na kratko omeni spornega pudlja: “Dr. Rozman ga je pripeljal na kliniko Veterinarske fakultete, kjer pa smo ugotovili, da pes, ki ni znanega izvora, brez soglasja lastnika ne more biti uporabljen za kakršenkoli poskus.”

Na Veterinarski upravi Republike Slovenije pa so drugačnega mnenja in se s strokovnostjo, neoporečnostjo in neogibno potrebnostjo določenih poskusov vrhunskih domačih strokovnjakov ne strinjajo povsem: “Podatkov o tem, koliko je bilo v Sloveniji izdanih dovoljenj za take poskuse, na Veterinarski upravi žal nimamo. Še vedno namreč nimamo izdanega pravilnika o poskusih na živalih, čeprav smo ga na Veterinarski upravi pripravili že pred tremi leti in je popolnoma usklajen s predpisi Evropske unije, vendar ga zaradi nasprotovanja nekaterih strokovnjakov, ki bi še naprej radi opravljali poskuse na živalih 'na star način', ne moremo izdati.”