Manipulator / Trde igre zavarovalničarjev

Bančni in zavarovalniški sektor naj bi bila sistema, ki sta temelj za zdrav gospodarski razvoj države - to bi bila lahko (zelo) kratka lekcija iz kakšnega ekonomskega učbenika. Ali je torej pametno banke in zavarovalnice prodajati tujcem, je vprašanje, glede katerega se zagovorniki nacionalnega interesa in neoliberalci ne bodo nikoli strinjali. Če zagovorniki prodaje bank in zavarovalnic menijo, da jih je bolje prodajati komurkoli, tudi tujim multinacionalkam, ki imajo "svež kapital in ideje", se nasprotnikom prodaje samo stemni pred očmi. Njihovi argumenti so namreč, da velikim državam, kot so Nemčija, Francija in Italija, na kraj pameti ne pade, da bi svoje najmočnejše banke ali zavarovalnice prodale komurkoli, razen domačim lastnikom, pa še v tem primeru imajo velike, če ne celo večinske deleže kar v državnih rokah. Naša vlada je lani prodala največjo slovensko banko NLB, ki ima večinski delež na slovenskem trgu, belgijski zavarovalniško-bančni korporaciji, pa tudi sicer je velik del bančnega sektorja v tujih rokah oziroma tuje banke vedno močneje prodirajo na naš trg s svojo ponudbo. Poznavalci pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti nekaj podobnega zgodilo tudi na zavarovalniškem trgu, če ne bodo ustrezne institucije poskrbele za zavarovanje naših interesov.

Dve zavarovalnici - Triglav in Pozavarovalnica Sava - sta namreč v večinski lasti države, v naslednjih nekaj letih pa bo - vsaj Triglav -zagotovo prodan. Vrednotenje Triglava bo v prihodnjih mesecih opravila mednarodna revizijska družba Pricewaterhouse-Coopers. V primeru prodaje Triglava tujcem tako v Sloveniji ne bo več niti ene večje zavarovalnice v slovenskih rokah, razen če ne bo v prihodnjih mesecih prišlo do združitve zavarovalnic Slovenice in Adriatica, ki bi združeni v eno zavarovalnico postali druga največja zavarovalnica po deležu na trgu, takoj za Triglavom. Verjetno bi bilo zanimivo, če bi se v proces poskusa združevanja vpletla tudi Agencija za zavarovalni nadzor in "pritisnila" na lastnike Adriatica, predvsem Banko Koper in Pozavarovalnico Sava, da do združitve vendarle pride. S tem bi bilo vzpostavljeno ravnotežje, ki ga na bančnem sektorju ni, saj vlada še vedno nima načrta, kako narediti drugi bančni steber, ki bi ga sestavljali NKBM in PBS. Seveda pa je v ozadju vsega tudi prerivanje okrog tega, kdo se bo usedel na vroči stol predsednika uprave Triglava. Imena mogočih kandidatov, ki krožijo po zakulisju (Lenič, Kramar, Kušar, Narat, Grašek itd.), namreč večji del sodijo v zgornji razred politično-menedžerske druščine, ki kroži po upravah slovenskih podjetij. Najbolj resni imeni sta kljub različnim namigom Lenič in Kramar, slednjemu pa poznavalci dajejo nekaj več možnosti, ker ima z zavarovalništvom več izkušenj (ne samo kot uporabnik), pa še (zelo) dober prijatelj predsednika države je.