Manipulator / Vinjete pri nas prepovedane

Slovenija gradi avtoceste, v enakem tempu pa rastejo tudi nove cestninske postaje. Slednje zaradi drage cestnine od uporabe avtocest odvračajo predvsem lokalno prebivalstvo, prisiljeno k vsakodnevni migraciji. Grenak priokus dodatno povzroča sosednja Avstrija. Tamkaj stane vinjeta za desetdnevno uporabo 1850 SIT, celoletna pa le 17.000 SIT. Za enosmerno vožnjo od Maribora do Klanca pri Kozini pa je pri nas recimo treba odšteti 2040 tolarjev (pa še vsakih nekaj kilometrov se morate ustaviti) oziroma 10,41 tolarja za kilometer uporabe avtocest. Razlika je katastrofalna, v nekaj urah zapravite več kot lahko v Avstriji v desetih dnevih.

Sanje o vinjetah na Slovenskem so se razblinile že lani, ko je odbor za infrastrukturo in okolje državnega zbora napotil na vlado zahtevek, da naj zagotovi študijo in analizo uporabe vinjet. Z vinjetami so se pozabavali na Darsu, kjer so ugotovili, da je njihova uvedba v Sloveniji nesmiselna (ne nazadnje cestninske postaje pomenijo lepo število delovnih mest). "Bistvena razlika med cestnino in vinjeto je ta, da je cestnina zasnovana na dejanski uporabi avtocest, vinjeta pa na dovoljenem časovnem obdobju njihovega koriščenja. V razmerju do razvoja sistema dajatev za uporabo prometne infrastrukture po načelu 'uporabnik plača' v obliki t. i. 'takse po km' je nesporno ustreznejša in pravičnejša prva rešitev. To je potrdila tudi mednarodna študija, ki je bila za potrebe presoje sistema dajatev v kandidatkah za članstvo v Evropski zvezi izdelana decembra 2000 in ki eksplicitno priporoča nadaljnji razvoj cestninskega sistema," na svoji spletni strani pojasnjujejo pri Darsu. Med drugim pa dejstvo, zakaj je cestnina primernejša, razložijo s tem, da nobena država, ki je imela uvedene cestnine, ni uvedla vinjet. Slovenija sicer vleče dediščino cestninskih postaj še iz časov rajnke Jugoslavije kot druge nekdanje republike. Kot so nam povedali na Darsu, je EU dala direktivo, da se cestnine določajo glede na stroške vlaganja v gradnjo in vzdrževanje cest. Metodologija sicer ni čisto dorečena, saj še ni jasno, ali so mišljeni dejanski ali povprečni stroški. V Sloveniji so izbrali za izračunavanje povprečne stroške, iz cestnine pa se pokrije 50 odstotkov gradnje in vzdrževanja. Ta model naj bi veljal tudi v prihodnje. Sicer pa naj bi bila slovenska cestnina, kar se tiče osebnih vozil, cenejša kot v primerljivih Španiji, Franciji, Italiji in na Portugalskem. Kako je sicer po Evropi?

Po podatkih AMZS največ držav sploh ne pobira cestnin. Zgolj kakšno mostnino ali predornino. Cestnin na avtocestah nimajo Belgija, Danska, Estonija, Finska, Irska, Islandija, Nemčija, Nizozemska, Romunija, Rusija, Švedska, Ukrajina in Velika Britanija. Ostale države vožnjo po avtocestah računajo, vendar predvsem v srednji Evropi velja, da imajo vinjete, kot recimo Avstrija (1850 SIT 10 dni; 17.000 SIT celo leto), Češka (735 SIT, 5880 SIT), Madžarska (1786 SIT, 27.200 SIT; cestninske postaje pa so le na eni avtocesti), Slovaška (576 SIT 15 dni, 3456 SIT) in Švica (6200 SIT celo leto). Avtoceste s cestninskimi postajami tako kot pri nas pa so (cena na kilometer je približna) v Belorusiji (0,9 SIT), Franciji (okoli 13 SIT), Grčiji (1,48 SIT), na Hrvaškem (približno 9 SIT), Italiji (približno 10,5 SIT), Makedoniji (6,5 SIT), Norveški (6,7 SIT), na Poljskem (6,8 SIT), Portugalskem (12,5 SIT), v Srbiji (12,3 SIT) ter Španiji (približno 12 SIT).