Manipulator / Urbanistična agresija
Najprej zanemarjajo, potem podirajo
Ksenja Hahonina
MLADINA, št. 18, 7. 5. 2003

© Igor Škafar
Pred približno 400 leti so v Mozirju, na griču, postavili graščino Brdce, ki se je po številnih lastnikih, med katerimi so bili tudi sorodniki Tavčarja in Zoisa, znašla v lasti gradbenega podjetja Vegrad. V stavbi so nazadnje domovali Vegradovi delavci, potem pa jo je lastnik prepustil zobu časa in se je odločil za rušenje ter postavitev bloka z 38 stanovanji.
Ksenja Hahonina
MLADINA, št. 18, 7. 5. 2003

© Igor Škafar
Pred približno 400 leti so v Mozirju, na griču, postavili graščino Brdce, ki se je po številnih lastnikih, med katerimi so bili tudi sorodniki Tavčarja in Zoisa, znašla v lasti gradbenega podjetja Vegrad. V stavbi so nazadnje domovali Vegradovi delavci, potem pa jo je lastnik prepustil zobu časa in se je odločil za rušenje ter postavitev bloka z 38 stanovanji.
Na odločitev se je takoj odzvalo 154 Mozirjanov, ki so lani jeseni ustanovili civilno pobudo proti rušenju. Krajani so zaprosili za mnenje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, kjer so zapisali, da je stavba sicer izgubila značilnosti dvorca (zato ne sodi pod spomeniško varstvo), toda "ne glede na današnjo podobo menimo, da rušenje stavbe zaradi njenega zgodovinskega porekla in pomena, ki ga ima za krajane Mozirja, ni smotrno, in se strinjamo, da bi jo bilo treba z ustreznimi namembnostmi povrniti v življenje".
Kljub temu so občinski svetniki soglasno sprejeli sklep za rušenje graščine, vodila pa jih naj bi želja po reševanju stanovanjske problematike. Niso se odzvali niti na ponudbo Mozirjanke Pavle Trogar, ki je v namen ohranitve graščine občini in Vegradu ponudila nadomestno zemljišče, in to brezplačno. "Vegrad namerava postaviti blok, kjer bo le nekaj socialnih stanovanj, ostala bodo, glede na lokacijo, luksuzna - z lepim razgledom na Savinjski gaj," je pojasnila predstavnica civilne pobude Romana Lesnika.
Med krajani obstaja dvom o legalnosti postopkov sprejemanja odločitev glede Brdc na občinski ravni. A dokazov za to nimajo in so tako upali na zdravo pamet pristojnih organov, ki izdajajo dokumentacijo za gradnjo, a zaman. Vegrad je pred kratkim dobil dovoljenja ne samo za rušenje, ampak tudi za gradnjo.
Zato so se Mozirjani obrnili na Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, od koder so nam sporočili, da je zgraditev bloka na mestu graščine Brdce v nasprotju z leta 2001 sprejeto Politiko urejanja prostora RS in Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki jo bo letos sprejel državni zbor. Ti dokumenti narekujejo, da je pri razvoju naselij treba ustvarjati nove arhitekturne vrednote v sožitju z izročilom. Nameravani poseg, po mnenju društva, agresivno spreminja zgodovinsko veduto Mozirja in vrednoto graščine Brdce kot oblikovne dominante naselja. Projekt torej vnaša v obstoječi prostor povsem tuj arhitekturni in urbanistični element. Društvo je posredovalo pobudo tudi drugim strokovnim društvom in pristojnim organom, a očitno prepozno. Kot je sporočil predstavnik Vegrada, Ivan Kroflič, rušenja ne nameravajo odložiti, saj je stavba, po njegovem, sramota za Vegrad in kraj.