Manipulator / Brez cenzure

Število novinarjev, ki so sodelovali v Iraški vojni, je daleč največje doslej, saj še ni bilo vojne, ki bi bila tako medijsko pokrita. Res pa je tudi, da je bila to za mnoge novinarje tudi vojna, ko so bili prisiljeni poročati vključeni v zavezniške enote. V Bagdadu je namreč lahko ostalo le 80 novinarjev, drugi pa so poročali s severa ali juga države. O vojni v Iraku in grozotah, ki spremljajo vojno poročanje, so prejšnji konec tedna govorili vojni dopisniki na BBC-jevi delavnici v Opatiji.

Na splošno so vojni dopisniki mnenja, da ideja o vključenih novinarjih pomeni povsem nove možnosti poročanja z vojnih žarišč. Nekateri pa so prav zato trdili, da takšno poročanje pravzaprav nima nobenega smisla. Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za družbene vede je ugotovila, da t.i. "embedded" novinarji po njenem mnenju niso vojni poročevalci zaradi tega, ker delajo pod specifičnimi pogoji. Poročajo predvsem z ene strani, posredujejo eno resnico, novinarstvo pa je po definiciji nekaj drugega.

Mark Brayan, urednik BBC Europe, je ugotovil, da je veliko novinarskih organizacij menilo, da bi bilo bolje, da njihovi najboljši novinarji ne bi bili vključeni. Izkazalo se je ravno nasprotno. Vključeni novinarji naj bi dobili dobili najbolj dramatične zgodbe.

V razpravi je sodeloval tudi Valentin Areh, vojni dopisnik POP TV-ja, ki je povedal, da njemu in njegovim novinarskim kolegom nihče ni pregledoval ne cenzuriral tekstov. "Bile so nekatere omejitve glede omenjanja lokacij poročanja in operacij, ki bodo sledile v naslednjih urah, sicer pa Američani niso imeli nobenih možnosti, da bi preprečili oddajanje video in avdio materiala." Mark Brayan pa je bil celo presenečen nad nezanimanjem zavezniških vojakov za vsebino poročil in sliko.