Manipulator / SIB odnesel še koga?

Ali bo Vika Potočnik, zdaj nekdanja županja Ljubljane, edina in zadnja (za zdaj samo politična) žrtev neposrečenega nakupa Slovenske investicijske banke, je vprašanje, s katerim se zadnje tedne vse bolj intenzivno ukvarjajo v političnem zakulisju. Naši viri celo menijo, da bodo začele padati glave, še posebej, če se bodo poslanska vprašanja o nakupu in tudi zdajšnjem nerodnem prodajanju SIB predsedniku vlade Tonetu Ropu vrstila iz tedna v teden, tako kot so se v zadnjih mesecih. V LDS tako s pritajenim zadovoljstvom omenjajo Metko Tekavčič iz ZLSD, ki naj bi bila po njihovem mnenju za bančni "dizaster" prav tako odgovorna kot Vika, če ne še bolj, saj je bila v zadevo kot članica nadzornega sveta Holdinga veliko bolj neposredno vpletena. Na odbor za finance v DZ so že začeli iz različnih institucij prihajati dokumenti, ki jih bodo poslanci po vsej verjetnosti obdelovali ta teden.

Tako so denimo dobili poročilo Slovenskega inštituta za revizijo, v katerem pravijo, da so opravili nadzor poslovanja nad revizijsko hišo ITEO-ABECEDA, še posebej pa so "opravili pregled dokumentacije, povezane z revizijo računovodskih izkazov SIB za leto 2001 v povezavi z letom 2000". Poleg tega je Inštitut 1. 4. 2003 izdal zahtevo za pregled opravljanja nalog pooblaščenega ocenjevalca, ki je izdelal oceno vrednosti SIB po naročilu družbe Energetika Ljubljana. Predlog inštituta je salomonski - parlament naj spremeni zakone, ki so povezani z delom gospodarskih javnih služb. No, ja. Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj je na vprašanja, ki jih je dobil iz DZ, odgovoril dokaj skopo - na 6 straneh - da država v SIB nima več lastniškega deleža in da načeloma nakup delnic SIB s strani Energetike nima posledic za državni proračun, SIB pa je, kot pravi Bandelj, doslej svoje obveznosti do tujine, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, vedno poravnavala. Poročilo državnega tožilstva "o ugotavljanju nezakonitosti oziroma nepravilnosti pri nakupu SIB v okviru predkazenskega postopka" pa je najobsežnejše.

V bistvu kronološko povzema dogajanje okrog SIB, od trenutka, ko je prvo informacijo na okrožno tožilstvo v Ljubljani poslal svetniški klub SDS 30. 1. 2002. V poročilu tožilstva je jasno navedeno, da "bi bilo zlorabo notranjih informacij najlažje očitati takratnemu predsedniku uprave SIB, Vladu Klemenčiču". Podobno dejanje bi lahko očitali tudi nekaterim drugim subjektom, toda, kot opozarja tožilstvo, pregon teh prekrškov je že zastaral, poleg tega pa se kaznivo dejanje zlorabe notranjih informacij "nanaša le na tiste vrednostne papirje, ki so uvrščeni na tako imenovani organizirani trg vrednostnih papirjev". To pa delnice SIB niso bile. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar v svojem poročilu pravi, da bi lahko bil podan sum kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki se v tem trenutku osredotoča na takratnega prokurista Energetike Igorja Pogačarja. Po mnenju Cerarjeve pa bo treba ta krog še razširiti in "iskati dokaze, da je bil posel speljan na tak način zaradi pridobitve premoženjske koristi". Treba bo ugotoviti, pravi Cerarjeva, zakaj sta imela Pogačar in odvetnik Senica pooblastilo za nakup večinskega paketa delnic SIB, ki jih je kupila Energetika. Cerarjeva pravi, da so nosilci projekta preiskave primera SIB določeni - tako v kriminalistični službi kot tožilstvu, ravno tako pa tudi rok izvedbe - junij 2003. Glavno vprašanje, kje je denar in kdo vse je zaslužil, pa za zdaj ostaja neodgovorjeno.