Zelo nestrpna oddaja

Nedavna odločba ustavnega sodišča, ki ugotavlja, da je zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v neskladju z ustavo, je namesto soočanja s krivico nebroja posameznikov pomenila nastanek neofašističnega tabora. Ad hoc združeni podpisniki so pozvali k nespoštovanju odločbe ustavnega sodišča, s pomočjo nekaterih medijev pa jim je uspelo iz odločbe ustavnega sodišča narediti temo, o kateri se na najvišjem "demokratičnem nivoju" razpravlja pro et contra.

Po nestrpnih Trenjih, ki so obrodila dve kazenski ovadbi zoper hate speech Mirka Bandlja in Zmaga Jelinčiča, je prejšnji teden mariborska Net TV predvajala še mnogo bolj nestrpno demokratično debato. Novinar Dejan Petrovič je v studiu gostil Andreja Štera in Zmaga Jeliničiča, ki sta "demokratično" zagovarjala nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, ter Aleksandra Todorovića, ki mu je bila dodeljena vloga zagovornika slovenskega ustavnega sodišča. Pogovor je novinar Petrovič začel z vprašanjem, češ ali je bilo izbrisanih 83 tisoč ljudi ali jih je Slovenija izbrisala "le 18.000".

Po uvodnem odgovarjanju Todorovića pa se je začel pravi TV-show, ki ga verjetno ne bi predvajali nikjer drugje na svetu. Jelinčič je v prvem nastopu začel polemiko o protipravnosti in protislovenskosti odločitve ustavnega sodišča, ki bi po Jelinčiču lahko ogrozila slovenski vstop v EU. "In ne samo, da se nam smeje, Evropa zelo precizno gleda na te zadeve (v pogovor vskoči Šter z vzklikom: Evropa se nas boji, op.a.), da, Evropa se nas boji, ker če gre ta zadeva do konca, je vprašljivo, če bodo Slovenijo vzeli v Evropo, ker bodo rekli: 'Gospodje, hvala lepa, imejte jih, pa ostanite tam dol.'" Po uvodni Jelinčičevi nestrpnosti je olja na ogenj prilil Šter s klasično fašistično primerjavo, saj je primerjal usodo izbrisanih z usodo prebivalcev Slovenije, ki so upoštevali zakonodajo in ostali brez služb, domov ...

Šter izbrisane celo poveže s haaškimi obtoženci, ko je Todorovića vprašal: "A se strinjate, da je za nas lahko katastrofalno, v kolikor bo Haag zahteval osebe, za katere se bo na koncu ugotovilo, da so postali naši prebivalci." Izbrisane je Šter še bolj perverzno primerjal s pol Rusije, ko je poln empatije sočustvoval z baltskimi državami in je gledalstvo povprašal: "A si kdo predstavlja, kaj bi bilo, če bi baltske države morale sprejeti pol Rusije v prebivalstvo?" Jelinčič mu je sledil z ugotovitvijo, da Avstrija omahuje pri prenosu schengenske meje na slovensko južno mejo zaradi izbrisanih, ki bi s prehodom meje lahko "zamajali evropske temelje".

Jelinčič je pozneje še bolj podlo Todorovića poniževal zaradi napačno naglašene besede zatečeni tujec in se mu rogal: "A imajo zobobol, pa so zatečeni?" Jelinčič naj ne bi razumel srbohrvaščine in se je iz Todorovića posmehoval, češ: "We can speak in English". V TV-nestrpnosti se nič kaj nelagodno ni počutil voditelj, ki je sprejel tezo Šter-Jelinčič, da izbrisa ni bilo. Kljub temu da je termin izbris v odločbi ustavnega sodišča omenjen po besedah Todorovića kar sedemnajstkrat. Med že tako podlimi izjavami je najbolj nezaslišana tista, ko se je Jelinčič posmehoval pokojnemu Franju Hermanu, ki mu je izbris odvzel zdravstveno zavarovanje: "Rak na želodcu je pa vedno fatalen, konec, ni druge," in tako strnil problem človeka, ki mu je država odvzela pravico do zdravstvenih storitev. S fašizmi si ni dovolil zaostajati tudi Šter, ki je Todoroviću odgovoril, potem ko ga je ta opomnil, da so med izbrisanimi tudi gospodinje in dojenčki: "Zato ker so se rodili v času, ko ste se vi odločili, da boste zajebavali to državo."