Manipulator / Za ohranitev gozdov

V postopku sprejemanja so gozdnogospodarskih načrti, ki naj bi določili intenzivnost gospodarjenja s slovenskimi gozdovi v naslednjih desetih letih. Po mnenju zainteresirane javnosti so ti načrti izdelani kot podlaga za prekomerno izkoriščanje gozdov, od katerega naj bi imela korist predvsem peščica poslovnežev, ki je menda blizu vodilni politični garnituri v državi. Najmočnejše sečnje naj bi bile predvidene v najbolj ohranjenih državnih gozdovih. Zato se je javnost organizirala v Civilno pobudo za ohranitev slovenskih gozdov, ki je v nekaj dneh uspela zbrati več kot dva tisoč podpisov. Pobuda nasprotuje temeljnim usmeritvam v gozdnogospodarskih načrtih, saj naj bi bile nekatere od njih v popolnem nasprotju z že sprejeto strategijo gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ta strategija je zapisana v Programu razvoja gozdov v Sloveniji (PRG), ki ga je leta 1996 sprejel parlament in je še v veljavi. PRG je temelj za gospodarjenje z gozdovi in načrti morajo biti napisani v skladu z njim. Poglejmo konkretne pripombe k načrtom.

Prvič, načrti predvidevajo zmanjšanje deleža debeljakov - gozdov z debelim drevjem. To je v nasprotju s PRG, ki pravi, da v naših gozdovih primanjkuje odraslih in starejših gozdov, ter celo da je "prenizek zlasti delež debelega drevja, ki je nosilec kakovosti in visokega vrednostnega prirastka pa tudi biološke pestrosti in stabilnosti gozdov". Ker pa debela drevesa niso le ekološko najpomembnejša, ampak so tudi ekonomsko najbolj zanimiva, je v načrtih nad ekološkim pomenom gozdov prevladal pretiran ekonomski interes peščice. Posledica je neupoštevanje trajnostnega načina gospodarjenja z gozdovi, ki ga zahteva PRG.

Drugič, pri izračunu modelnega (idealnega) stanja gozdov so načrtovalci upoštevali le lesnoproizvodno funkcijo gozdov. Če nas zanima le les, potem je idealen gozd drugačen kot v primeru, da upoštevamo še ostale, dejansko pomembnejše funkcije gozda (npr. varovanje pred poplavami in plazovi, oskrba s pitno vodo ...). Zato bi načrti morali vsebovati idealne modele gozdov, h katerim naj težimo, da bodo gozdovi optimalno opravljali vse svoje funkcije. To od načrtovalcev zahteva tudi sam pravilnik o načrtih (23. člen), ki ga načrtovalci niso upoštevali.

Tretjič, najvišji možni posek, ki je predpisan v načrtih, je višji od predpisanega v PRG.

Četrtič, najvišji možni posek ni opredeljen po debelinskih razredih dreves, čeprav bi po pravilniku moral biti. Tako bo domala nemogoče ustaviti pritiske po sečnji debelih dreves.

Petič, po Zakonu o ohranjanju narave bi smernice k načrtom moral izdelati neodvisen Zavod RS za varstvo narave, v resnici pa jih je izdelalo kar ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Poleg tega izdelovalci načrtov tudi teh smernic niso upoštevali.

In šestič, v naravovarstvenih smernicah ima Slovenija zapisano, da je v osrednjem območju jelovo-bukovih gozdov (kočevsko in postojnsko območje) zaradi bernske konvencije treba znižati intenzivnost gospodarjenja. V načrtih pa je predvideno povečanje poseka v primerjavi s prejšnjimi desetimi leti kar za 70 % do 470 % po posameznih gospodarskih razredih. Civilna pobuda je prepričana, da Slovenijo ob vstopu v Evropsko skupnost zaradi neupoštevanja naravovarstvenih smernic čakajo negativne finančne posledice v obliki penalov.