Manipulator / Poslanski antisemitizem?

Slabih deset let je minilo, kar se je poslanec Stranke mladih Slovenije Marko Diaci podal v politiko. Kot je dandanes pri mlajši generaciji politikov že običaj, se je tudi njegova politična kariera začela že za časa študija. Saj vsi poznamo študentske volitve.

Prvič je bil Diaci zapisan na kandidatni listi Ekonomsko poslovne fakultete za vstop v študentski parlament že leta 1994. Skupaj s še tremi kolegi s faksa so takrat v predvolilni kampanji obljubljali cenejše bone za študente s plitvejšim žepom, kredite za študente, popuste pri športnih in kulturnih prireditvah in podobno, njihov slogan pa je študente prepričeval, naj izbirajo modro. Ta slogan je spremljal logotip v obliki srca. Srce pa je bilo na plakatih in letakih ponujeno v modro izbiro skupaj z nekaj drugimi simboli. Fletno. Kar pa ni fletno, je dejstvo, da so bili ostali simboli, ki jih torej ni kazalo izbrati, rahlo nenavadno selekcionirani. Poleg srca so bili namreč navedeni še svastika, srp in kladivo, krščanski križ ter davidova zvezda. Če je logično, da so študentom kot nezaželen simbol podali nacistični “haklkrojc” in sta se nekaterim zdela komunistična srp in kladivo spričo poosamosvojitvenega obdobja prav tako odvratna ter da je takrat prav toliko ljudi, kot je zavračalo komunizem, na drugi strani zavračalo sprijenost cerkvenih vodstvenih kadrov in s tem križ, pa na drugi strani nikakor ni moč priti do kakršnekoli logične razlage, zakaj bi povprečen slovenski študent zavračal davidovo zvezdo kot simbol židovstva in njihovih muk v preteklem stoletju.

Marko Diaci se tiste kampanje in s tem svojih prvih korakov v politiki spominja takole: “Takrat sem na listi pristal bolj za hec, ravno sem se vpisal na Ekonomsko poslovno fakulteto in sem si želel početi še kaj poleg študija. Tisti simboli na plakatih pa so predstavljali razlike med študenti, med njimi pa je bilo srce, ki naj bi povezalo in poenotilo študente.” Ali kot bi rekel legendarni ameriški politik: Kadil sem marihuano, inhaliral pa nisem.